Nedovoljeno. Občina Bohinj je pred dnevi z okoljskega ministrstva prejela odgovor generalnega direktorja direktorata za okolje Darija Krajčiča glede pristojnosti pri odvajanju in čiščenju odpadne vode iz Koče pri Triglavskih jezerih, v katerem občino obvešča, da je za reševanje spora med Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor ter Občino Bohinj pristojno ustavno sodišče. Na dopisu pa naj bi bil sporen Krajčičev podpis. “Nekdo si je vzel pravico, da je podpisal gospoda Krajčiča, zato odgovora kot takšnega ne sprejemamo in bomo sprožili poslansko vprašanje glede odgovornosti države in lokalne skupnosti v primeru Triglavskih jezer,” je dejal Anton Urh.
“Ne želimo živeti v rezervatu kot Indijanci, temveč bi radi, da se tradicionalne dejavnosti v tem prostoru lahko razvijajo v sožitju z naravo, da bodo ljudje lahko preživeli,” je včeraj ogorčen zaradi razočaranja nevladnih organizacij nad predlogom zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) dejal bohinjski župan Franc Kramar.
Poudaril je, da so izjave nevladnikov, da zakon ne zagotavlja zadostnega varovanja narave v parku, čista demagogija, saj je predlog zakona usklajen tako z lokalnim prebivalstvom kot zavodom TNP in nevladnimi organizacijami. “Pod zdajšnjim zakonom iz leta 1981 Bohinjci živimo kot drugorazredni državljani! Naj meje parka razširijo na občini Bled in Kranjska Gora, pa bomo videli, ali se bodo strinjali,” je pojasnil Kramar in dodal, da bodo vztrajali pri zdajšnjem predlogu.
Če se to ne bo zgodilo, napoveduje ustavno presojo zakona, če pa zakon zaradi česarkoli ne bi bil sprejet, se Bohinjcem obeta celo referendum. “Če bo padel zdajšnji predlog, bom v Občini Bohinj razpisal referendum, na katerem se bodo občani odločali o izločitvi Vogla, jezera in vasi iz parka,” je zatrdil Kramar, ki je kritičen tudi do tega, da o življenju ljudi v parku odločajo posamezniki in skupine zunaj njega.
Novi zakon do poletja?
Anton Urh, državnozborski poslanec in bohinjski podžupan, pa je dejal: “Zakon mora dati večji poudarek lokalnemu prebivalstvu kot nevladnim organizacijam. Ni najboljši, vendar je veliko boljši od zdajšnjega. Zavedati se moramo, da je Bohinj demografsko ogrožen, saj je starega prebivalstva vsaj 30 odstotkov, in če bomo domačinom prepovedali vse, jih bo odšlo še več, kolikor jih je že.”
Meni, da bo lokalno prebivalstvo na javnih obravnavah novemu zakonu, ki je koalicijsko usklajen, naklonjeno. Po Urhovih besedah naj bi šel v parlamentarno obravnavo predvidoma konec aprila oziroma v začetku maja, sprejeli pa bi ga lahko še pred poletnimi počitnicami.