˝Če česa ne znam, vprašam, pa čeprav se mi drugi smejejo. Iz tega izhaja znanje,˝ z receptom za uspešno vključitev v novo okolje postreže Iurie Proca iz Moldavije, dijak 2. letnika, ki srednjo šolo v Postojni obiskuje že dve leti.

Ob prihodu v Slovenijo ni znal niti besede, a se je s pomočjo znanja ruščine hitro naučil slovensko.

PREMALO ZNANJ

Težave. Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS opozarja, da so med ključnimi problemi pomanjkljiva zakonska podlaga, neoblikovane strategije in instrumenti za vključevanje otrok v šolski sistem ter pomanjkanje strokovnih znanj in spretnosti strokovnih delavcev za kakovostno sodelovanje s starši.

 

Danica Mitrova iz Makedonije, ki se je v Postojni v tretji letnik vpisala letos, pravi, da so ji bili pri premagovanju začetnih težav v največjo pomoč razumevajoči sošolci in učitelji.

Iurie, ki je za prilagoditev potreboval kakšno leto, je zadovoljen, da ga učitelji obravnavajo enako kot druge učence: ˝To se mi zdi pošteno do drugih in do mene.˝

Sprejemanje različnosti
Šolski center Postojna (ŠCP) je ena izmed 15 slovenskih šol, ki so vključene v projekt Medkulturno učenje in sprejemanje različnosti za uspešno učenje, katerega glavni cilj je uvajanje in krepitev dejavnosti za uspešnejše vključevanje učencev migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja.

Raziskovalka Nina Hočevar, ena od izvajalk projekta, pravi, da se v naše šole vključuje vedno več dijakov migrantov, hkrati pa so tudi vedno bolj raznoliki.

Če so nekdaj prevladovali migranti iz držav nekdanje Jugoslavije, je danes nacionalna struktura pestrejša, prav tako se razlikuje njihovo socialno in ekonomsko ozadje.

Neznanje slovenščine in kulturne razlike pogosto ovirajo dialog med dijaki ter med dijaki in učitelji. Zato je učni uspeh dijakov migrantov slabši, nekateri se počutijo izključeni, njihove zmožnosti ostajajo neodkrite.

Za lažje vključevanje
Kot pojasnjuje Helena Posega Dolenc, ravnateljica ŠCP, imajo na njihovi šoli dijaki migranti tako imenovane pedagoške pogodbe s prilagojenimi obveznostmi, ki jim olajšajo šolanje, organizirajo pa tudi tečaj slovenščine in druge dejavnosti, s katerimi dijakom pomagajo pri vključevanju v novo okolje.

Kurikul za medkulturnost
Hočevarjeva pa je prepričana, da dodatnih znanj ne potrebujejo le migranti, pač pa tudi domačini. ˝Če so dovolj odprti, lahko veliko pripomorejo, da se migrant v novo okolje lažje vključi in se v njem bolje počuti.˝

Prav zato je po besedah Hočevarjeve eden od ciljev projekta priprava posebnega kurikula, ki bi ga vključili v učni program in bi bil posvečen razvijanju medosebnih veščin in medkulturnemu učenju.