Minister za finance Klemen Boštjančič je sredi septembra predlagal, da bi se prag za normirane samostojne podjetnike znova dvignil.

To je precej nenavadno, saj je prav njegovo ministrstvo predlagalo zakon, ki je to mejo znižal, v Uradnem listu pa je bil objavljen decembra lani, prehodno obdobje se sploh še ni izteklo.

Zanimalo nas je, ali so opravili kakšno analizo, kaj je pokazala, koliko normirancev je zaprlo dejavnost in podobno.

"V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, je bilo izpostavljeno, da zniževanje pragov za vstop in obstanek v sistemu negativno motivacijsko vpliva na posameznike, da bi širili svojo dejavnost," so na ministrstvu za finance razložili, zakaj znova predlagajo spremembo. To sicer ni nepričakovan učinek znižanja meje dohodkov, hkrati pa je težko verjeti, da v razpravah pred zadnjimi spremembami tega nihče ni izpostavil. 

Ko smo pred časom pisali, da vse starše, ki so na skrajšanem delovniku, obravnavajo kot popoldanske podjetnike, so nam na finančni upravi odgovorili, da lahko izberejo uveljavljanje dejanskih stroškov.

"Kot rečeno, v osnovi lahko vsak zavezanec z dejavnostjo ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov," so takrat pojasnili na finančni upravi. "Institut normiranih odhodkov je torej institut, ki predstavlja razbremenitev za zavezance in s tem tudi poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove – dobička pri tistih davčnih zavezancih, ki se za to odločijo," so še dodali. Povedano drugače, če komu normiran stroški ne odgovarjajo, naj pač uveljavlja dejanske stroške. Zakaj to velja le za starše, ki so na skrajšanem delovniku, ne pa za normirance, ki zaslužijo več kot 60 tisoč evrov (ali popoldanci 30 tisoč evrov), ni jasno.

Boštjančič predlagala, da bi se meja za polno zaposlene samostojne podjetnike s 60 tisoč evrov znova zvišala na 120 tisoč evrov, za popoldance pa s 30 tisoč na 50 tisoč evrov. Nad 120 tisoč evrov pa bi uvedli 35-odstotno obdavčitev, saj je imelo nekaj normirancev v letu izstopa iz sistema izjemno visoka izplačila, tudi več milijonov, obdavčitev pa 20-odstotna. 

"Sistem t. i. normirancev je namenjen predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, smo ga v preteklosti večkrat prilagodili, nazadnje s spremembo Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero smo med drugim znižali prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov. Z namenom, da se lahko podjetniki v čim večji meri posvetijo svojemu delu in ustvarjanju dodane vrednosti, ob tem pa ne izgubljajo časa z administrativnimi opravili, se posledično predlaga vnovičen razmislek o spremembi sistema normiranih odhodkov," so pojasnili na ministrstvu.

Iz sistem bi letelo precej več popoldancev

O dejanskih učinkih zadnjih sprememb še ni mogoče govoriti, saj za lani še ni veljala omejitev na 30 oziroma 60 tisoč evrov. Mejo 60 tisoč evrov je sicer v lanskem letu je preseglo 6810 samozaposlenih normirancev, kar je 21 odstotkov vseh, mejo 30 tisoč evrov prihodkov pa je preseglo 11.033 popoldancev (19 odstotkov vseh).

"Normirancev, ki so za leto 2024 izpolnjevali pogoj za višji delež normiranih odhodkov (t.i. polni normiranci), 25.404 takih (79 %), ki so imeli davčne priznane prihodke do 60.000 evrov, 6.810 pa jih je bilo z davčno priznanimi prihodki nad to mejo. Analiza normirancev, ki niso izpolnjevali pogoja za višji delež normiranih odhodkov (t. i. popoldanci), pokaže, da jih je imelo 81 % oz. 45.909 davčno priznane prihodke do 30.000 evrov, preostalih 11.033 pa nad to mejo," so nam povedali na ministrstvu za finance. Ko popoldanci štejejo tudi vsi samostojni podjetniki normiranci, ki niso bili polno zaposlenih neprekinjeno vsaj devet mesecev, torej tudi starši, ki uveljavljajo skrajšani delovnik zaradi starševstva. 

Ker se spremembe še niso uveljavile, na ministrstvu tudi nimajo podatka, koliko samostojnih podjetnikov je (zaradi njih) zaprlo dejavnost. "S konkretnimi podatki o tem, koliko normirancev (tako popoldanskh kot polnih) je z letošnjim letom zaprlo svojo dejavnost, ne razpolagamo. Ob tem še opozarjamo, da je bila ob uveljavitvi zadnjih sprememb pri normirancih uveljavljena tudi prehodna ureditev za leto 2025, na podlagi katere znižanje pragov za izstop iz sistema dejansko še ni povzročilo učinkov," so pojasnili na ministrstvu za finance.

"Ne glede na to pa izpostavljamo, da se v splošnem število normirancev iz leta v leto povečuje, saj jih je bilo po podatkih obračunov za leto 2024 skupaj 89.157, kar je za 6 % več kot v letu 2023 ter za enak odstotek več tudi glede na leto 2022," so še dodali. "Ob tem pa poudarjamo, da gre za dinamičen proces, ki je odvisen od številnih dejavnikov, ne le sprememb na davčnem področju, temveč tudi  sprememb na trgu dela, ekonomskih razmer in osebnih poslovnih odločitev posameznikov. Vsekakor pa je pomembno, da si ves čas prizadevamo, da ustvarjamo okolje, ki bo dovolj spodbudno za podjetništvo in kjer odločitev o prenehanju poslovanja ne bi bila povezana z davčno politiko," so zapisali na ministrstvu.

janez.zalaznik@styria-media.si