V nadaljevanju preberite:

• Bralec nam je zaupal, kako je potekala spletna prevara, v kateri je ostal brez dobrih 25 tisočakov.
• Goljufi so se predstavljali kot uslužbenci banke, ki naj bi mu pomagali - s pomočjo izposojene identitete resničnih oseb.
• Sklicevali so se na "zaupnost", zato bralec svoji banki ni povedal, zakaj želi najeti kredit.

"Poznam phishing in druge spletne prevare. Ravno zato sem bil prepričan, da to ni ena od njih. Niso me spraševali po geslih, številkah kartic ali dostopih do računa. Zdelo se mi je, da gre za nekaj povsem drugega," pripoveduje naš bralec, ki je nasedel dobro organiziranim goljufom.

Nekdo naj bi najel kredit v njegovem imenu

Vse se je začelo s telefonskim klicem domnevnega predstavnika banke Addiko. Naš bralec ima sicer transakcijski račun odprt zgolj pri Delavski hranilnici. Vendar pa mu je "uslužbenec" banke zatrdil, da je nekdo zlorabil njegove osebne podatke, odprl račun na banki Addiko in v njegovem imenu najel kredit v višini 10.000 evrov. "Zatrdil sem mu, da jaz tega kredita nisem najel, vendar mi je odvrnil, da je bil kredit odprt z uporabo mojega digitalnega podpisa in osebnega dokumenta." Po nekaj minutah pogovora so mu posredovali "identifikacijsko številko 53 33 271/6" ter mu povedali, naj pričakuje klic s strani strokovnjaka iz Banke Slovenije, ki se ukvarja s tovrstnimi prevarami, kot je kraja osebne identitete.

In res – kmalu zatem je prejel klic, tudi tokrat z na videz povsem navadne, slovenske telefonske številke, ki se je začela z 041. Moški se mu je predstavil kot uslužbenec Banke Slovenije - Jurij Žitko, ki bojda sodeluje pri preprečevanju zlorab identitete. "Vprašal me je, ali sem sam v prostoru, ter mi povedal, da se klic snema. Predlagal mi je, da zapustim službo in odidem domov do računalnika, da lahko začnemo urejati zadeve glede zaščite sredstev, kar sem tudi storil," se spominja.

Jurij Žitko je sicer res zaposlen na Banki Slovenije, kot odgovorna in uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Goljufi tako z impersonacijo resničnih oseb poskrbijo še za večjo navidezno legitimnost.

V naslednjih dneh je bralec prejel več telefonskih klicev z različnih številk – vse so bile slovenske. Sogovorniki so govorili tekoče slovensko, nekateri celo z naglasom, vsi pa so delovali profesionalno, samozavestno in usklajeno. "Imel sem občutek, da vedo, o čem govorijo, zato sem bil prepričan, da sodelujem z ljudmi, ki mi bodo pomagali rešiti težavo," je pojasnil bralec.

Poslali so mu "uradne dokumente" in ga pozvali k odprtju "varnega računa"

Kmalu po prvih klicih je prejel elektronsko sporočilo z naslova vop@bsi.si. V njem so ga obvestili o možnosti uporabe tako imenovanega "varnega računa", ki naj bi bil namenjen zaščiti sredstev v primeru kraje identitete ali ogroženosti bančnega računa.

V sporočilu so zapisali, da je storitev modelirana po smernicah Evropske centralne banke in da omogoča varen prenos sredstev na zaščiten račun do razrešitve tveganja.

Najbolj nenavadno pa je bilo opozorilo na koncu sporočila. Pošiljatelji so ga opozorili, da bančni uslužbenci nikoli ne zahtevajo občutljivih podatkov, kot so številka kartice, datum veljavnosti kartice ali številka osebnega dokumenta. Prav to ga je dodatno prepričalo, da ne gre za prevaro. "Ker niso zahtevali nobenih gesel ali podatkov, sem jim verjel. Danes vidim, da je bil tudi to del prevare."

Podpisati je moral dokument o zaupnosti

Nato so mu v podpis hkrati s pogodbo o aktivaciji rezervnega računa poslali še dokument o zaupnosti. V njem je bilo zapisano, da informacij o postopku ne sme razkrivati tretjim osebam brez soglasja druge stranke, predvidena je bila celo pogodbena kazen za kršitev zaupnosti.

Bralec je bil prepričan, da sodeluje v občutljivem varnostnem postopku, zato nikomur ni povedal, kaj se dogaja. Foto: Bralec Nateg z bančnim računom

Kredit za zaščito pred goljufi

Najbolj nenavaden del zgodbe pa šele sledi. Prevaranti so mu pojasnili, da morajo preprečiti, da bi storilci v njegovem imenu pridobili dodatne kredite. Predstavili so mu postopek, s katerim naj bi se sporni kredit "izničil". "Prepričali so me, da gre za zaupen postopek in da zaradi zaščite podatkov ne smem govoriti o podrobnostih. Zato banki nisem povedal, zakaj potrebujem kredit."

Po navodilih goljufov je moral sam najeti kredit in sredstva prenesti na domnevni varni račun. Čeprav pred tem sploh ni nameraval najeti posojila in ga ni potreboval, je sledil navodilom. "Razložili so mi, da je to del postopka zaščite. Bil sem prepričan, da bo kredit na koncu "izničen" in da bodo sredstva ostala zaščitena."

Banka mu je res odobrila kredit v višini 10.000 evrov, goljufi pa so poleg tega želeli tudi, da spremeni limit na računu in ga poviša.

Moškega, ki se mu je predstavljal kot Jurij Žitko, je nato zanimalo več podatkov glede pridobitve kredita. Te mu je bralec posredoval preko mobilne aplikacije Signal, preko katere je potekala nadaljnja komunikacija. "Povedal mi je, da so ti dokumenti potrebni, da so lahko oni pokriti in da lahko poplačajo stroške, ko se kredit izniči. Povedal mi je še, da European Central Bank ponuja storitev varnega računa, ki se uporablja v primeru kraje osebnih podatkov oziroma ogrožanja financ posameznikov," je razložil bralec.

Foto: Bralec Nateg z bančnim računom Goljuf mu je nato povedal, da je ustvaril varni račun in ga pozval, naj nanj nakaže vsa svoja sredstva. Na spletni strani (ki pa danes ne obstaja več) se je moral prijaviti v svoj račun – tam je lahko sprva spremljal svoja nakazana sredstva. Račun je bil slovaški, Žitko pa ga je pozval, naj pri transakcijah uporablja posebne znake, da bodo te "težje sledljive".

Po končanih transakcijah je goljuf želel še potrditev prenosov sredstev, kar mu je bralec tudi poslal. "A na nadaljnja sporočila se Jurij ni več odzival, prav tako se ni več javljal na klice preko aplikacije Signal. Ugotovil sem tudi, da sem izgubil dostop do narejenega varnega računa."

Sledilo je spoznanje, da je bil prevaran

Takrat je bilo že prepozno, skupna škoda pa znaša 25.500 evrov. "Če mislite, da se vam to ne more zgoditi, naj povem: tudi jaz sem bil prepričan v to."

Dodaten šok je sledil pozneje, ko je skušal poklicati na nekatere telefonske številke, s katerih so ga kontaktirali domnevni predstavniki banke in Banke Slovenije. Na drugi strani so se oglasili povsem običajni ljudje, ki o prevari niso vedeli ničesar in z njo niso bili povezani. To nakazuje, da so prevaranti morda uporabili tehniko ponarejanja prikazane telefonske številke oziroma tako imenovani "spoofing", pri katerem se na zaslonu prejemnika izpiše druga številka od dejanske. Žrtev tako dobi vtis, da jo kliče legitimna oseba iz Slovenije, čeprav klic lahko prihaja od drugod.

Kako prepoznamo poskus prevare?

Strokovnjaki za spletno varnost na portalu Varni na internetu so s prevaro že seznanjeni, več o njej si lahko preberete na povezavi.

Naštevajo znake, na katere morate biti pozorni:

• Klicatelj se predstavi kot uslužbenec Banke Slovenije ali druge komercialne banke v Sloveniji.
• V nadaljevanju v kratkem prejmete klic, v katerem se klicatelj predstavi kot uslužbenec oddelka informacijske varnosti, v nekaterih primerih tudi v imenu SI-CERT-a.
• Navajajo, da je nekdo v vašem imenu odprl nove bančne račune in sklenil kredit preko spleta.
• Od vas zahtevajo nakazilo denarja na neznane bančne račune ali od vas zahtevajo vnos občutljivih osebnih podatkov. 

"Ob zaznavi prevare predlagamo, da klic nemudoma prekinete," svetujejo.

Kaj pa, če je že prepozno?

V primeru, da ste bili žrtev prevare:

• V primeru oškodovanja prevaro čim prej prijavite na policiji. Prijavo lahko podate na lokalni policijski postaji, preko klica na 113 ali e-uprave. 
• Če ste denar že nakazali na drug bančni račun, nemudoma kontaktirajte svojo banko in se posvetujte o finančni reklamaciji plačila.
• Če ste prevarantom posredovali podatke svoje bančne kartice (št. kartice, CVV koda, datum poteka), nemudoma kontaktirajte banko, blokirajte kartico in naročite novo. V primeru, da je že prišlo do zlorabe, se pozanimajte tudi o reklamaciji plačil. 

nina.sprohar@styria-media.si