Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu bo danes potekala javna obravnava v primeru skupine izbrisanih proti Sloveniji. Ti so se na sodišče obrnili julija 2006, sodišče pa je julija lani ugotovilo, da jim je Slovenija kršila pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki so zapisane v evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Država bo dokazovala, da je naredila dovolj
Država je oktobra lani vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ Evropskega sodišča za človekove pravice. Na javni obravnavi bo namreč poskušala dokazati, da je del odločitev iz sodbe evropskega sodišča sporen in da je za popravo krivic izbrisanim sprejela ustrezno zakonodajo ter vsem tistim pritožnikom, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje zaprosili, tega tudi izdala.

"Brez statusa še vedno 13 tisoč izbrisanih"
Na drugi strani so pritožniki prepričani, da sprejeti ukrepi niso zadostni. Izbrisani in nekatere nevladne organizacije, med njimi Mirovni inštitut, menijo, da je kljub sprejetju novele zakona o izbrisanih še vedno odprtih mnogo vprašanj.

Po prepričanju predstavnikov Mirovnega inštituta bi bilo, denimo, treba poenostaviti upravni postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, saj so za izbrisane potrebna upravna dejanja pravno zahtevna in pomenijo stroške, ki si jih mnogi težko privoščijo. Poleg tega bi jim morala država zagotoviti še podporo pri vključevanju v družbo, dovoljenje za stalno prebivanje pa bi morali pridobiti tudi ožji družinski člani izbrisanih. Po njihovih besedah je brez statusa še vedno 13 tisoč izbrisanih.

Na današnji javni obravnavi bosta obe strani predstavili svoja stališča. Državo bo zastopalo državno pravobranilstvo, pritožnike pa italijanska odvetniška družba. Veliki senat evropskega sodišča svoje odločitve na obravnavi še ne bo sprejel, pač pa si bo za to vzel nekaj mesecev.

Izbrisani od leta 1992, ko je bil sprejet zakon o tujcih
Vprašanje izbrisanih ostaja nerešeno že dolgih 19 let. 26. februarja 1992 je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco.