"Za evidentiranje in priznavanje zdravilskih sistemov in metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, ter za nadzor nad njimi je pristojno ministrstvo za zdravje," pravi peti člen zakona o zdravilski dejavnosti, ki ga na ministrstvu za zdravje (MZ) pripravlja ekipa pod vodstvom primarija Janeza Remškarja.

30

do 60 oseb naj bi se vsako leto vpisalo v register izvajalcev zdravilske dejavnosti.

Zbornica črtana
Zakon o zdravilski dejavnosti, ki bo nadomestil pred komaj dvema letoma sprejeti zakon o zdravilstvu, ne predvideva ustanovitve zdravilske zbornice. Ta je bila v času vlade Janeza Janše predvidena kot ključna rešitev za ureditev področja zdravilstva.

Med drugim bi zdravilska zbornica podeljevala, podaljševala in odvzemala licence zdravilcem ter vzpostavila in vodila njihovo evidenco.

Finančno nesprejemljiva
Glavni razlog, da je nova vlada iz svojega zakona črtala zdravilske zbornice, so priporočila, ki so prišla iz državnega zbora in se sklicujejo na finančne posledice, ki bi jih ustanovitev zdravilske zbornice imela.

V prvih treh letih delovanja naj bi zbornica MZ stala več kot 300 tisoč evrov, vsako naslednje leto pa še vsaj 90 tisoč evrov.

Zniževanje pogojev

Nižja izobrazba. Novi zakon od zdravilcev, ki bodo opravljali izpit iz zdravstvenih vsebin, ne zahteva več srednje strokovne šole, zadošča že srednja poklicna šola. Starejši zdravilci. Zdravilci, ki so starejši od 50 let, pa nimajo srednje poklicne izobrazbe, vendar zdravilsko dejavnost opravljajo že vsaj pet let in imajo opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, lahko izvajanje dejavnosti nadaljujejo. Prehodno obdobje. Za zdravilce, ki nimajo srednje izobrazbe zdravstvene smeri ali izpita iz zdravstvenih vsebin, velja, da morajo ta pogoj izpolniti v štirih letih od sprejetja zakona.

Javni register
Zdravilci, ki se ukvarjajo z akupunkturo, homeopatijo, osteopatijo in po novem tudi s kiropraktiko, morajo imeti diplomo medicinske fakultete.

Vsi drugi morajo za izvajanje zdravilske dejavnosti in vpis v register, ki ga bo nadzirala skupina znotraj MZ, imeti srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin.

Zahtevni izpiti
Po neuradnih podatkih naj bi doslej izpite iz zdravstvenih vsebin opravljalo okoli 60 zdravilcev, le redki pa so bili uspešni. Vzrok za to naj bi bila prevelika zahtevnost.

Zdravilka z visoko izobrazbo, ki je izpit opravila, je potrdila, da je raven znanja visoka in da se dotika tudi vsebin, ki jih morajo poznati študenti medicinske fakultete, kar je za zdravilce nepotrebno.

Odškodninske tožbe
Sindikat zdravilcev pa ob sprejemanju novega zakona opozarja na odgovornost, naloženo zdravilcem, ki večinoma nimajo medicinske izobrazbe.

Zdravilci morajo v primeru hujših znakov bolezni ali ob poslabšanju bolezni bolnika napotiti na medicinsko zdravljenje. Na podlagi te določbe pa bi lahko bile sprožene številne odškodninske tožbe.