Na ta način je Janša začel svoje tretje politično desetletje in se pokazal kot vodja z najdaljšim stažem ne le v Sloveniji, temveč tudi širše v regiji, ocenjuje komentator.

Navaja, da je Janša tudi v Celju nadaljeval oster boj proti silam kontinuitete, ki po njegovem mnenju nepremišljeno ropajo in zadolžujejo državo, da bi ohranili svoje monopole in privilegije iz komunističnih časov. V tem vidi razloge tako za krizo v državi kot za padec njegove vlade.

Politiku takšnega profila je vedno lažje poiskati krivca kot priznati lastne napake, saj je bilo pred padcem njegove vlade objavljeno poročilo protikorupcijske komisije, ki ga je tako kot Jankovića bremenilo kršitve protikorupcijske zakonodaje.

Medtem ko se je Janković iz pragmatičnih razlogov odpovedal položaju predsednika PS, čeprav ni zapustil strankarskih predsedniških ambicij, je Janša svoj položaj v SDS dodatno zabetoniral. Odpovedal se je tudi poslanskemu mandatu, da bi lažje vodil stranko in se pripravljal za vrnitev na oblast, sklene komentator.