Štiriinpetdesetletni Jani Debelak, ki zadnja leta živi v Ljubljani, po rodu pa je s Senovega pri Krškem, toži kar dve bolnišnici. Pravdni postopek proti psihiatrični kliniki v Ljubljani za 300.000 evrov odškodnine se še ni začel, končuje pa se zoper novomeško bolnišnico, v tem primeru zahteva 130 tisočakov.

Foto: D. M. Jani Debelak

Zredil se je na 150 kilogramov

Na infekcijskem oddelku novomeške bolnišnice so leta 2016 za Slovenske novice pojasnili, da Debelak zaradi zdravstvenega stanja ni bil kandidat za nova zdravila, v isti sapi pa potrdili, da je njihova pomanjkljivost v visoki ceni: "Trenutno si nobena država na svetu ne more privoščiti, da bi lahko hkrati zdravila vse bolnike, ki so okuženi s hepatitisom C."

Kot je pojasnil Debelak, so ga nazadnje v novomeški bolnišnici odslovili oziroma preusmerili na infekcijsko kliniko v Ljubljani: "Zaradi standardne terapije sem se zredil na 150 kilogramov in bil deset let izločen iz družbe, saj sem ležal doma. Dodatno sem se znašel v duševni stiski, ker sem junija 2019 prejel izvid, da sem ozdravljen, marca 2020 pa, da nisem.V tožbi zahtevam toliko, kot stane dober avto."

Od leta 2015 tudi v Sloveniji

Na novomeškem sodišču so ga najprej zavrnili, češ da je zadeva zastarala, a je višje v Ljubljani spomladi 2024 sodbo razveljavilo, ker da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. Sojenje se je tako začelo znova in se pred nekaj dnevi nadaljevalo po enoletnem premoru!

Tožnik, ki ga zastopa odvetnik Iztok Drozdek, je tokrat zahteval postavitev drugega izvedenca za infektologijo: "Dosedanji, dr. Franc Strle, je bivši predstojnik ljubljanske infekcijske klinike in ima tam prijatelje. Navedel je, da je ameriška uprava za prehrano in zdravila leta 2013 izdala dovoljenje za simeprevir in sofosbufir, a le v kombinaciji s starimi zdravili, ker naj bi bili novi še v fazi preizkušanja. Toda evropska komisija je leta 2014 zanju izdala dovoljenje in leto kasneje sta se, v kombinaciji, že uporabljala tudi pri nas."

Zahteva izločitev sodnice

Na sodišču je pokazal dopisa ki ju je prejel z nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V prvem piše, da so zdravilo olysio (simeprevir) v lekarni prvič izdali 6. februarja 2015, sovaldi (sofosbuvir) 22. aprila in kombinacijo obeh 8. maja, v drugem pa: "V letu 2015 je 17 pacientov hkrati na isti dan prejelo zdravili olysio in sovaldi."

"Izvedenec Strle sploh ni omenil, da so že takrat zdravili s kombinacijo obeh novih zdravil, ki ju meni niso hoteli dati," je poudaril Debelak, sodnica Valerija Ivanetič Karlič pa ga je zavrnila: "To so nove navedbe, ki bi jih morali predložiti že prej. Dokazovanje je zdaj zrelo za razsojo."

A Debelak se ni vdal in zahteval njeno izločitev zaradi pristranskosti: "Najprej je razsodila, da je zadeva zastarala, nato obravnavo preložila za celo leto, za izvedenca postavila bivšega predstojnika infekcijske klinike, noče pa niti upoštevati dokazov NIJZ."

Ivanetič Karličeva lahko tako izda le sklep s pridržanim izrekom, dokončni pa bo znan potem, ko bo predsednica sodišča Romana Rački Strmole odločila o predlogu za njeno izločitev.

Prisilno zdravljenje na psihiatriji

Psihiatrično kliniko v Ljubljani pa Debelak toži zaradi, kot sam pravi, napačno postavljene diagnoze in prisilnega zdravljenja: "Psihologinja, ki me je videla prvič in to za dve minuti, je zaključila, da imam paranoidno shizofrenijo. Prisilno, brez soglasja, sem bil zdravljen od 13. januarja do 5. marca 2020 in od 22. septembra do 15. novembra 2021, zdravila, tadol in moditen, pa so povzročila hude stranske učinke, poslabšanje psihičnega stanja in telesne težave."  Trditve o svojem resničnem stanju bo, kot zatrjuje, na sojenju podkrepil z izvidi drugih strokovnjakov psihiatrične stroke.