Novo mesto pred 2. krogom kot boksarski ring

Foto: Facebook
Foto: Facebook
V Novem mestu volilna kampanja pred 2. krogom županskih volitev na vrhuncu. Županska kandidata tarči očitkov glede nepravilnosti, spornega delovanja, podpore klientelizmu, nepotizmu... Tudi Macedoniju očitajo delovanje v osebno korist.
Oglej si celoten članek

Zunanji opazovalec, ki ne živi v Mestni občini Novo mesto, med predvolilno kampanjo zagotovo dobi vtis, da dolenjska prestolnica stoji na temeljih klientelizma, nepotizma, delovanja v zasebnem interesu. Poročali smo že o kazenskih ovadbah, ki domnevno odgovorne bremenijo zlorabe uradnega položaja pri pogodbi za najete prostore novomeškega Razvojno izobraževalnega centra. Soodgovornost pri podpisu sporne pogodbe očitajo tudi županski kandidatki Mileni Kramar Zupan, ki jo je kot koalicijska svetnica podpirala. Za Žurnal24.si je sicer kakršnokoli vpletenost zanikala.

V predvolilni kampanji pa se z vrsto očitki sooča tudi protikandidat Kramar Zupanove, Gregor Macedoni, ki naj bi - glede na očitke - v nekaj primerih na različnih položajih bolj kot javnemu interesu dajal prednost zasebnemu.

Primer Situla

Zavod Situla je po podatkih Supervizorja avgusta 1999 ustanovilo Društvo novomeških študentov (DNŠ). Bivši predsedniki DNŠ Gregor Macedoni, Marko Dvornik, Marko Zajc, Mitja Ličen in Tadej Kapš so se 5 let kasneje, avgusta 2004 vpisali med ustanovitelje Zavoda Situla, delež pa jim je odstopil kar DNŠ. Samo leto dni za tem je zavod kandidiral za sredstva Norveškega finančnega mehanizma in jih pridobil v višini 460.000 evrov. Prav tako je po podatkih Supervizorja Zavod Situla pridobil subvencije Mestne občine Novo mesto v skupni višini 127.012 evrov. S tem denarjem je zavod kupil poslopje na Glavnem trgu v Novem mestu in v njem uredil hostel Situla. Do danes pa še vedno ni pojasnjeno, zakaj je DNŠ prenesel ustanoviteljske deleže na Gregorja Macedonija in njegove prijatelje. Kasneje so bili ustanoviteljski deleži Zavoda Situla preneseni na Društvo za razvoj Novega mesta Situla, katerega ustanovitelji so iste osebe, na katere so bili pred tem preneseni ustanoviteljski deleži.

Macedoni na navedbe odgovarja, da gre za primer uspešnega projekta, ki ga je izvedel DNŠ. "Za ta projekt mestna občina ni prispevala niti 1 evro. Znesek, ki ga po podatkih Supervizorja navajate, so plačila za delo študentov na mestni občini, saj je zavod Situla do leta 2006 izvajal dejavnost posredovanja študentskih del." Poudarja še, da ustanoviteljstvo zavoda ni nikoli povezano z lastniškimi deleži, zato ne on, niti nihče drug od dosedanjih predsednikov DNŠ, nimajo ne lastniške ne kakršnekoli druge koristi. "Soustanoviteljstvo se nanaša izključno na pravico veta do prodaje nepremičnine. Taka zaščita pa je namenjena temu, da ne bi aktualna generacija članov imela pravico, da proda, kar pripada vsem generacijam študentov."

Primer Skupina DNŠ

Društva, ki jih je ustanovil novomeški študentski klub DNŠ, so od leta 2003 iz naslova Mestne občine Novo mesto prejela denar v skupni višini 1.352.156 evrov (vir: Supervizor). Iz teh sredstev naj bi se po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvo, plačevale sejnine, različni honorarji  in podjemne pogodbe ter razna nakazila na druge pravne osebe, s katerimi sta povezana tako Gregor Macedoni, kot tudi njegova soproga.

Macedoni na vprašanje okrog zgornjega očitka odgovarja, da je skupina DNŠ ena najmočnejših civilnodružbenih organizacij in zato tudi partner Mestne občine Novo mesto na številnih področjih. "Navedena sredstva s strani MO Novo mesto zajemajo tudi lastna plačila občine študentom. Verjamem, da je občina ponosna, saj je s sofinanciranjem Skupine DNŠ omogočila, da v kulturno in mladinsko produkcijo pride še sedemkrat več denarja iz drugih virov, kot je država, evropski skladi in drugo." Macedoni dodaja, da je bil prvi predsednik DNŠ in prvi direktor Založbe Goga ter da je na svoje delo in vlogo ponosen in prepričan, da lahko danes prepriča toliko volivcev tudi zaradi svojega prostovoljnega dela v teh organizacijah.

Primer Trimo Invest

Macedoni je med drugim kot visok uslužbenec in prokurist družbe Trimo Investment (danes Trimo MSS) sodeloval pri managerskem lastninjenju 57 odstotnega deleža podjetja Trimo Trebnje; posledica prevzema naj bi bila ogromna, kar 17 milijonov evrov velika izguba podjetja ob koncu lanskega leta, ki so jo banke upnice spremenile v lastniški delež. Ta izguba bo po vsej verjetnosti končala v slabi banki in jo bomo iz javnih sredstev pokrili vsi davkoplačevalci. Zaradi tajkunskega prevzema pa je ogroženo tudi podjetje Trimo Trebnje, ki je sedaj že skoraj na robu preživetja in je prisiljeno odpuščati delavce.

"V družbi Trimo Investment d.d. nisem bil nikoli lastnik, zapisano je navadna laž. Vsi poznavalci gospodarskega dogajanja poznajo, kako težke zgodbe so za poslovodstvom omenjene družbe in mojo vlogo pri reševanju te situacije. Zato je letošnje dobičkonosno poslovanje velik uspeh, ki ga ne more zanikati niti zlonamerno obrekovanje," glede tega poudarja Macedoni.

Primer URS – Univerzitetno raziskovalno središče Novo mesto

URS, ki ga je vodil Macedoni, je avgusta leta 2010 sklenil pogodbo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) za sofinanciranje projekta v višini 517.208,40 evrov, ki jo URS preseže že takoj na začetku. Z Borutom Rončevičem namreč sklene podizvajalsko pogodbo v višini 490.525 evrov z vnaprej znanimi dodatnimi stroški v višini 45.621 evrov. Poleg tega, da od tega projekta URS pod vodstvom Macedonija ni imel popolnoma nobene koristi, je pridelal še dodatno izgubo, ki jo je na koncu pokril URS oz občina kot ustanoviteljica zavoda.

V isti pogodbi je ministrstvo zahtevalo tudi izbiro socialnih partnerjev; izbran je bil celjski RGZC, s katerim je bilo sklenjenih več pogodb o sodelovanju in to brez javnih razpisov. Podizvajalca, ki jih je najel RGZC, sta bili podjetji Racio d.o.o. in Skupina Parifal d.o.o., s katero so povezani Borut Rončevič, Janez Povh, Matej Makarovič in Matevž Tomšič, sicer znani podporniki in člani SDS. Borut Rončevič je bil leta 2010 uvrščen tudi na visoko drugo mesto na listi Gregorja Macedonija za lokalne volitve.

Macedoni tudi te očitke zavrača, češ da je URS uspešna zgodba, ki jo je ukinila politika zaradi ozkih in zasebnih interesov. "Drugače si ne moremo razlagati, zakaj je bilo treba prekiniti koordinativno delo ravno v trenutku, ko se je pripravil Elaborat za ustanovitev Univerze v Novem mestu in se je začelo lobiranje v Ljubljani. Vse aktivnosti na tem projektu od ukinitve URS stojijo. Osebno pa kot član Sveta zavoda, ki je kolektivni organ, nisem bil nikoli vključen v izvedbo projektov, ki jih navajate."

Nasprotniki Macedoniju med drugim očitajo tudi sporno delovanje v svetu zavoda URS, kjer naj bi med drugim podjetju, katerega lastnik je vodja njegove volilne kampanje Robert Judež, nakazali 30 tisoč evrov za opravljeno raziskovalno nalogo. "Laž o sofinanciranju kampanje je predmet kazenske ovadbe, ker je popolnoma brez osnove ter gre za navadno diskreditacijo in obrekovanje. Podjetje Perfekta Plus ni nikoli poslovalo z URS in pri navedbah v vprašanju gre za laž," kratko odgovarja Macedoni.

V Novem mestu se oba županska kandidata soočata z vrsto očitki, zadnja bo seveda na strani volivcev. V prvem krogu sta si bila precej blizu: Milena Kramar Zupan je prepričala 21,29 odstotkov volivcev na volitvah, Gregor Macedoni pa 19,78.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.