S parlamentarno preiskavo o sumih obvodnega financiranja političnih strank želijo v Svobodi in Levici raziskati sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij. Hkrati želijo raziskati sume dotoka sredstev iz tujine.

"Zadev, ki so bile že preiskane, ne bomo preiskovali," je v dodatni obrazložitvi predlagatelja izpostavil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Spomnil je, da je preiskovalna komisija o obvodnem financiranju strank v minulem mandatu svoje delo zaključila z zaključnim poročilom, ob čemer se je razkrilo, "kako so določene revije in določene medijske hiše funkcionirale s pomočjo sredstev iz tujine, predvsem iz Madžarske".

Z novo preiskovalno komisijo pa želijo v opoziciji preiskovati, "komu sredstva iz državnih in javnih gospodarskih družb prihajajo na račune, da se financira strankarske in zasebne interese," je dodal Sajovic.

Foto: Saša Despot zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, borut sajovic Državna podjetja niso bankomati politike, je dodal njegov strankarski kolega Teodor Uranič. Kot je dejal, zahteva za parlamentarno preiskavo ni uperjena zoper sedanjo koalicijo. Prav tako njen namen ni ponavljanje preiskave, ki jo je v prejšnjem mandatu vodila poslanka Svobode Vonta.

V poslanski skupini SDS medtem menijo, da gre za "reprizo komisije" iz prejšnjega sklica DZ. Poslanec Zoran Mojškerc je ob tem ugotavljal, da predlagateljem očitno zmanjkuje naboja, saj so bile prejšnje komisije namenjene le preučevanju stranke SDS in NSi, zdaj pa naj bi se preiskovalo vse stranke, ki so na letošnjih volitvah prišle v državni zbor.

V SDS ob tem med drugim pogrešajo utemeljitev, kaj je javni interes za omenjeno parlamentarno preiskavo. Zgolj to, da je pravna oseba v lasti ali upravljanju politične stranke oziroma da je država imetnica določenega dela v gospodarskem subjektu, samo po sebi ne utemeljuje javnega interesa za preiskavo, je poudaril Mojškerc.

Poslanec NSi Andrej Černigoj je bil v predstavitvi stališča poslanske skupine kritičen do ravnanja Svobode. Največji opozicijski stranki je očital, da je pripravljena storiti "vse za zaščito dela in lika padlega kralja Roberta Goloba". Ob tem je kritiko uperil zlasti v nekdanjo predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, ki ji je očital, da je do konca mandata blokirala opozicijsko zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskave v zadevi Gen I.

Foto: Profimedia Urška Klakočar Zupančič, državni zbor Opoziciji je očital tudi, da ne želi preiskovati političnega delovanja in financiranja nevladnih organizacij. Prav to pa eksplicitno predvideva parlamentarna preiskava o ogrožanju energetske neodvisnosti Slovenije, cenah električne energije in financiranju nevladnih organizacij, ki jo je v četrtek odredil DZ, je poudaril.

Andreja Katič (SD) je spomnila, da je državni zbor v preteklem mandatu sprejel končno poročilo preiskovalne komisije, ki je nedvoumno ugotovila obstoj obvodnega financiranja več političnih strank. Meni, da javnost in politika upravičeno pričakujeta epilog, v javnem interesu je tudi, da "ugotovitve sedanjih in bodočih preiskovalnih komisij uporabimo, da ustrezno nadgradimo predpise in s tem preprečujemo zlorabe," je dodala.

Po mnenju Tine Brecelj pa imajo državljani pravico vedeti, kdo financira politične akterje in kakšni interesi stojijo za političnimi odločitvami.

"Če tega ne vemo, politika preneha biti prostor idej ter postane tržnica interesov. Demokratično soočenje argumentov se spremeni v tekmovanje, v katerem se vpliv kupuje, dolgovi pa vračajo z odločitvami oblasti," je poudarila.

dezurni@styria-media.si