V nadaljevanju preberite:

• Generalna državna tožilka Katarina Bergant meni, da zakon o StKOK-u slabi strokovno avtonomijo tožilstva, povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev in ne bo odpravil ključnih težav kazenskega pregona.
• Kritična je tudi do priprave zakona brez sodelovanja strokovne javnosti in do njegove obravnave po nujnem postopku.
• Podobne pomisleke so izrazili tudi Državno odvetništvo ter Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, KPK, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti, ki zahtevajo široko strokovno razpravo.

Namen na vladi sprejetega zakona o StKOK-u je "predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva," se je danes odzvala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Po oceni tožilstva predlagane spremembe zakona, ki so predvsem organizacijske, ne bodo dosegle cilja.

Izrazila je tudi nestrinjanje z "načinom priprave zakona, ki je nastal v tajnosti in brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo". Z zakonom pa na vrhovnem državnem tožilstvu še vedno niso seznanjeni, čeprav je javno objavljen. 

Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damjan Orož je poudaril, da bi zakon o Skoku, če bi ga sprejeli, močno vplival na stopnjo pravne varnosti. Kritičen je bil do predodeljevanja kazenskih zadev in veliko nedorečenosti pri organizaciji novega sodišča. Opozoril je tudi na negativni vpliv predlaganega na reorganizacijo rednih splošnih sodišč prve stopnje.

Problematično se ji zdi tudi, da se z novim zakonom spreminja način imenovanje vseh državnih tožilcev v Sloveniji. Pravosodni minister ne bo več vezan na mnenje državnotožilskega sveta, pač pa mu bo ta poslal seznam kandidatov, med katerimi bo izbiral. "S tem se sistemsko slabi strokovna avtonomija tožilstva in krepi možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva."

Prerod: Novo ime še ne pomeni reforme. Stranka Prerod meni, meni, da vladni predlog StKOK ne prinaša prave reforme pregona korupcije, temveč predvsem preimenovanje in organizacijsko okrepitev obstoječega Specializiranega državnega tožilstva. Opozarjajo tudi, da predlog povečuje vpliv ministra pri imenovanju tožilcev, kar po njihovem mnenju slabi neodvisnost organov pregona.

Prerod poudarja, da ima tožilstvo že zdaj zakonska pooblastila za učinkovito preiskovanje korupcije, zato je ključno vprašanje, zakaj ta niso bila doslej bolje izkoriščena. Po njihovem mnenju bi morali reformo usmeriti v večjo neodvisnost organov pregona, ne pa v spremembe organizacije in poimenovanja.

Kritična je bila tudi do nujnega zakonodajnega postopka. "Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku, s sodelovanjem strokovne javnosti," je poudarila Bergant. 

Glavni problem obstoječega kazenskega pregona korupcije in boj proti njej je predolgo trajanje postopkov, poudarja generalna državna tožilka. V tem se z ministrom Zupančičem strinja, a "za skrajšanje postopkov je potrebna temeljita vsebinska prenova zastarelega Zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje specializiranega državnega tožilstva v StKOK, ki bo deloval na podlagi nespremenjene kazenske procesne zakonodaje". 

Do predloga Skoka je kritično tudi državno odvetništvo RS, ki opozarja, da vlada v pripravo zakona o Skoku ni vključila organov, v delovanje katerih bi Skok najbolj posegel. Na pristojne apelirajo, da v nadaljnji proces vključijo tožilstvo in odvetništvo in omogočijo strokovno razpravo. V Državnem odvetništvu se strinjajo s poudarki javnih institucij, "da je prvi pogoj pravne varnosti tudi zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona," je zapisala generalna državna odvetnica Ana Kerševan.

V skupnem sporočilu za javnost so tudi Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o StKOKU. Hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev, so poudarili. "Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo," so institucije zapisali v sporočilu za javnost.

dezurni@styria-media.si