Slovenija je proti plinskim terminalom v tržaškem zalivu s tako tehnologijo in na teh lokacijah, je na tiskovni konferenci poudaril Mitja Bricelj, državni sekretar ministrstva za okolje in prostor (MOP). Predsednik vladne medresorske delovne skupine za plinske terminale Marko Starman pa je poudaril, da bo Slovenija poskušala z Italijo doseči dogovor o skupni presoji čezmejnih vplivov, saj bi bile vse druge rešitve težje dosegljive.

O plinskih terminalih se bosta Slovenija in Italija na ministrski ravni pogovarjali septembra. Dopolnitev gradiva o dveh plinskih terminalih v Žavljah in na morju po oceni sogovornikov na tiskovni konferenci ni bistven. Starman še ocenjuje, da sta skrajni potezi, ki ju Slovenija lahko potegne v primeru ignoriranja njenega stališča, evropska komisija in luksemburško sodišče za evropsko pravo. Dodaja pa, da bi šlo za precedens.

Spremembe pri projektih se nanašajo na lego terminala na morju in na plinovod, na katerega bi bil priključen terminal pri Žavljah. Dokumentacija o obeh plinskih terminalih je na voljo za vpogled na koprski izpostavi Agencije za okolje in prostor, pa tudi na njihovi spletni strani. Med argumenti v prid slovenski strani so različne evropske direktive, predvsem evropska morska direktiva, ki je bila sprejeta med slovenskim predsedovanjem EU. Poleg tega pa je tudi predvidena tehnologija obeh načrtovanih terminalov po Starmanovi oceni stara več kot 20 let. Če bi bila tehnologija novejša, meni, terminal sploh ne bi bil potreben, pač pa bi načrtovali zgolj priključitev tankerjev na plinovod. O načrtih za plinski terminal v Luki Koper pa je dejal, da koprsko pristanišče zanj ni primerno, vendar projekt, ki ga je predstavila TGE, predvideva novejšo tehnologijo.