Predsednik vlade Borut Pahor je pojasnil, da je bila odločitev vlade glede Hrvaške neizogibna. Zaplet je označil za rešljivega, medtem ko bi referendum po njegovem mnenju zastrupil odnose med državama.

	Hrvaška ne bi smela biti presenečena nad ravnanjem Slovenije. Borut Pahor, predsednik vlade

"Hrvaška ima dve možnosti, da očisti dokumentacijo spornih listin, ki prejudicirajo mejo, ali pa sprejme zavezujočo izjavo, da dokumentacija ne more prejudicirati meje ne v luči pogajaj z EU ne v luči morebitnega posredovanja tretjega glede meje," je bil glede možne rešitve zapleta jasen Pahor. Poudaril je, da je izhodišče za določitev meje med državama stanje na dan 25. junij 1991. Po tem datumu je Hrvaška povlekla več potez, ki mejo prejudicirajo, in kot primer navedel mejni prehod Plovanija, za katerega Hrvaška nikjer ne navaja, da gre za začasno točko.

Dokumentacija bo presenečenje
Slovenija je po Pahorjevih besedah naletela na nerazumevanje visokih predstavnikov EU glede problema s Hrvaško, saj "niso bili seznanjeni z globino problema in s tem, zakaj ima Slovenija pomisleke". Zdaj so po njegovih besedah vzpostavljeni pogoji, da bodo tudi druge članice EU laže razumele slovensko ravnanje.

Slovenija bo članicam Unije predstavila dokumentacijo, ki je po premierjevih besedah "presenečenje tako za hrvaško stran kot tudi za Bruselj". Dokazovala naj bi hrvaško prejudiciranje meddržavne meje, pripravila pa jo je pravna služba zunanjega ministrstva.

Na vprašanje, ali državi res potrebujeta navzočnost tretje strani, je Pahor odvrnil: "Ne bom rekel nič, kar bi lahko zadeve ogrozilo." Je pa opozoril, da čas teče, saj bo naslednja pristopna konferenca s Hrvaško že konec februarja. "Če Hrvaška iz srečanja ne bo delala prestižnih problemov, protokolarne zadeve ne bodo bistvene," je dodal, a opozoril, da se mu hrvaška zahteva po sodelovanju evropskih predstavnikov zdi protislovna. Zagreb namreč poudarja, da gre pri pristopnih pogajanjih z EU in vprašanju meje s Slovenijo za ločeni zadevi, zdaj pa sam zadevi povezuje.

Virantove reforme ne bodo rušili

Plačni sistem v javnem sektorju bo ostal enak. "Mi je zdaj ne bomo rušili s tem, da bi šli v avtonomijo plačnih razredov v zdravstvu, visokem šolstvu ali sodniški službi," o reformi nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta pravi Pahor.

O pljuvanju v lastno skledo
"Postavljati lojalne, vendar nesposobne ljudi je pljuvanje v lastno skledo," je o kadrovskih menjavah dejal Pahor. Opozoril je, da je treba ločiti med zamenjavami sredi mandata ali izvolitvijo novega človeka na mesto, kjer se je prejšnjemu iztekel mandat.

Po treh tednih ni povsem zadovoljen z rezultati svojih stremljenj glede nove kadrovske politike. "Tukaj se staro lomi z novim in staro se zelo oklepa tega, da bi vzdržalo, novo pa se težko prebija," pravi. Kar se tiče kadrovanja, morajo biti koalicijsko usklajena pravila, ne pa tudi imena. Premier zagotavlja, da bodo ta pravila in transparentnost na začetku prihodnjega leta zagotovljena. "Brez tega politika, ki sem jo najavil pred volitvami, stoji in pade," še poudarja.

"Moramo slediti odločbi ustavnega sodišča"
Pahor je spregovoril tudi o problemu izbrisanih, ki ga ni mogoče rešiti s konsenzom. Vlada bo pripravila temeljito informacijo o tem, kaj se je doslej zgodilo z izbrisanimi, nato pa javnost in parlament obvestila, kaj namerava storiti glede vprašanja izbrisanih. "In kar nameravamo storiti, je izvršiti odločbo ustavnega sodišča na primeren način," napoveduje premier. "Če hočemo biti pravna država, moramo slediti odločbam ustavnega sodišča, ne glede na to, kaj si osebno mislimo," je poudaril premier. Zakonski predlog, ki ga bo pripravila notranja ministrica Katarina Kresal, bo vseboval odgovore tudi na vprašanje morebitne odškodnine izbrisanim.

Falcon v Adrijino floto

Premier Borut Pahor je dejal, da je zaenkrat najbolj mikavna ideja, da bi falcon umestili v floto Adrie Airways, namenjen pa naj bi bil zgolj za državniške obiske.

Kriza prihaja od zunaj
"Zanjo ni kriva slaba politika prejšnje vlade, temveč okoliščine, ki so močnejše od nas in terjajo slovensko iznajdljivost, da ne čakamo recepte od zunaj, temveč poiščemo prave rešitve, ki so pomembne za slovensko prihodnost," je o finančni in gospodarski krizi dejal Pahor. Vlada rešitve išče, sprejeti ukrepi pa so namenjeni temu, da "gospodarstvo krizne razmere uspe prebroditi s čim manj poškodbami".

Politika se bo morala v letu 2009 znati lotiti ključnih problemov. "Mi želimo, da bi čez leto ali leto in pol, kolikor naj bi trajala kriza, slovenska ekonomija iz krize izšla močnejša in konkurenčnejša, kot je vstopila vanjo," je poudaril. "Vloga države v ekonomiji je zdaj postala nov 'rule'," je dejal in spomnil na ukrepe drugih držav za pomoč v finančni in gospodarski krizi.

Pahor je izpostavil tudi varčevalne ukrepe, ki jih je najavila slovenska vlada, njihovo vodilo pa bo, da se država v javnem sektorju odpove nepotrebnemu ugodju in udobju.