Obe noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki sta ju v parlamentarno proceduro ločeno vložili vlada in poslanska skupina SNS, bo državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku, je sklenil kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija. Poslanke in poslanci bodo na decembrski seji sicer najprej odločali o predlogu nacionalne stranke, ki je z vložitvijo svoje novele prehitela vlado. Vlada je namreč po zavrnitvi novele ZOFVI v državnem zboru 20. novembra še isti dan v parlamentarno proceduro posredovala nov predlog. Iz besedila, ki ob vnovičnem glasovanju po vetu državnega sveta ni bilo potrjeno, je črtala najspornejši določbi, ki se nanašata na vzgojno-izobraževalne centre ter 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov zasebnih šol.

Državni zbor je namreč ob vnovičnem odločanju s štirimi glasovi za in 29 glasovi proti zavrnil potrditev novele ZOFVI. Potem ko je premier Janez Janša pred glasovanjem o zaupnici vladi opoziciji ponudil črtanje spornih točk iz novele zakona, je minister za šolstvo in šport Milan Zver poslancem predlagal, naj novelo zavrnejo, hkrati pa napovedal, da bo vlada pripravila nov predlog zakona. V SNS so bili mnenja, da je minister za šolstvo z vložitvijo novele znova izigral socialne partnerje, saj naj bi vnovič vložil neusklajeno novelo. SNS pa je prehitela vlado in je v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku vložila novelo, s katero želijo otroke zavarovati pred storilci tako imenovanih pedofilskih kaznivih dejanj. To pomeni, da bo moral DZ najprej obravnavati novelo SNS.

Unicefov odbor za participacijo otrok predlaga spremembe
Nacionalni odbor za participacijo otrok in mladostnikov, ki deluje v sklopu društva Unicef, po proučitvi novele ugotavlja, da ne vključuje dijakov in vajencev kot enakovrednih članov svetov srednjih šol in dijaških domov. Zato predlagajo dopolnitev, s katero bo v svetu tudi predstavnik dijakov oziroma vajencev, so sporočili iz Unicefa. V odboru menijo, da je participacija mladostnikov ključnega pomena pri spopadanju z izzivi in vprašanji, s katerimi se soočamo danes. Poudarjajo, da gre za univerzalno človekovo in otrokovo pravico, ki je priznana v Splošni deklaraciji človekovih pravic in jo podrobneje opredeljuje Konvencija o otrokovih pravicah. Priznavata jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter slovenska ustava.