V športni dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani se je zjutraj začela osrednja slovesnost ob muslimanskem prazniku kurban bajram. Bajramsko molitev je vodil mufti Nedžad Grabus, ki je v nagovoru vernikom poudaril, da je bajram čas osebnega spraševanja in kesanja, a tudi priložnost za začetek drugačnega gledanja na svet in življenja brez grešenja.
"Jasno je, da ni spreminjanja življenjskih navad, če ni spremenjen lasten odnos do pogledov na svet. Vzvišeni Bog nas opozarja, da stanje enega kolektiva ali naroda ne bo spremenjeno brez lastnega napora in truda pri spremembi samega sebe," je opozoril Grabus.
Med drugim je izpostavil pomen trdne vere, iz katere se razvija ahlak, tj. skromen način življenja v odnosu z ljudmi, in edeb oz. vzgoja, ki nas zavezuje k odgovornosti pri našem delovanju v širši družbeni skupnosti. Za Grabusa je pomembno tudi Mohamedovo sporočilo o enakosti, ki nas opominja, "da se tudi danes moramo vedno zavedati, da so vsi ljudje Božja bitja in enaki pred vzvišenim Stvarnikom".
Ideal svetosti človeških življenj ter enakosti pri pravicah in obveznostih je težko doseči, "a se mu nikoli ne smemo odreči in nikoli ne smemo nehati govoriti o istih, enakih pravicah in obveznostih za vse ljudi na tem svetu", je še prepričan mufti.
Po njegovih besedah so bajramski dnevi najboljša priložnost za ponovno vzpostavitev prekinjenih medčloveških povezav in odnosov ter graditev zaupanja, ki nam omogoča, da z optimizmom gradimo svet, ki bo stal na močnih temeljih, ki lahko vzdržijo vse življenjske preizkušnje.
Praznični dnevi so po njihovih besedah priložnost za kesanje in opravičilo, a tudi za veselje in radost. Vernikom priporočajo, naj radosti praznika delijo s svojimi najbližjimi, s sosedi in prijatelji. "Če so med nami zamere, jih poskusimo pozabiti ali si jih odpustiti. Življenje je negotovo, zato ga pred boleznijo ali smrtjo izkoristimo. Kot verniki smo odgovorni za vsak trenutek, ki ga preživimo na tem svetu. Naj bo vsak trenutek prijeten, poln radosti in sreče," je v imenu Islamske skupnosti v Sloveniji vernikom v televizijskem voščilu na predvečer praznika zaželel muftijev namestnik Nevzet Porić.
Verniki se ob kurban bajramu odpravijo na romanje v sveti mesti Meka in Medina. Najpomembnejši dogodek romanja, ki je bil že v soboto, je na planoti Arefat v bližini Meke. Zbrani romarji na planoti preživijo cel dan v molitvi za boljši jutri vsega človeštva in sveta. Bivanje romarjev na Arefatu simbolizira enakost ljudi pred bogom ne glede na njihov družbeni, materialni, politični ali kakršenkoli drug status. Romanja v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji se letos udeležuje 28 romarjev iz Slovenije.
Tisti, ki niso šli na romanje, praznujejo kurban bajram v družinskem krogu, saj gre za družinski praznik in čas medsebojnega obiskovanja in obdarovanja. To je tudi čas medsebojnega odpuščanja, v katerem se skušajo izogniti slabim navadam.
V Sloveniji bodo bajramsko molitev poleg Ljubljane organizirali tudi v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Kopru, Sežani in Novi Gorici, pa tudi v Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Novem mestu, Krškem in Kočevju.