Obarvan led na Antarktiki

Foto: Žurnal24 Skrivnostna pošast? Ne, čudo narave na Antarktiki.
Morski raziskovalec Oyvind Tangen je v objektiv svojega fotoaparata ujel slike pisanih ledenih gmot na Antarktiki. Znanstveniki že proučujejo vzroke nastanka tega čuda narave.
Oglej si celoten članek

62-letni Norvežan, ki že leta proučuje morje ob Antarktiki, je ostrmel, ko je med rutinsko vožnjo s svojo ladjo po morju, ki obdaja ledeno celino, nenadoma opazil  ledene gmote, povsem netipične za enolično belo obarvano Antarktiko. Naletel je na pestro obarvane ledene gore. "Sprva sem se zelo ustrašil," je priznal Tangen, "saj sem mislil, da gre za kakšne pošasti. Gmote so zaradi svoje oblike in modrih, rjavih in sivih črt resnično spominjale na telo skrivnostnega monstruma," je Norvežan opisal svojo prvo asociacijo.


Narava se je na Antarktiki pošteno poigrala. © AFP

 
Obarvani led je posledica posebnih razmer na Antarktiki
Nemški glaciolog (strokovnjak za ledenike) Hans Örter z Inštituta Alfreda Wegenerja za polarne in oceanske študije pravi, da so raziskovalci Antarktike že večkrat naleteli na obarvan led. Le delno pa je strokovnjakom uspelo pojasniti nastanek teh privlačnih ledenih gmot. Po Örterjevih besedah so že dognali, kako nastane modro obarvan led: "Običajni, belo obarvani led vsebuje zračne mehurčke, ki nastanejo v procesu metamorfoze snega v led. Modrikast led pa je brez teh mehurčkov, saj ne nastane iz snega, ampak neposredno iz vode." Led modre barve pa lahko na Antarktiki nastane še na drug način. Kot pravi Örter, je ledena gmota Antarktike sestavljena iz več plasti. Zgornje plasti s svojo težo tako pritiskajo na spodnje, da nastane tekoča voda. Ta voda si začne iskati pot proti oceanu in ko začne pritisk zgornjih ledenih plasti popuščati, začne voda zmrzovati. Med zmrzovanjem, ki zaradi pritiska zgornjih plasti poteka zelo počasi, se tvorijo kristali, ki led obarvajo modro.

Znanstveniki pa si še vedno belijo glavo s tem, kaj povzroči zeleno, rjavo ali sivo obarvanost ledu. Sprva so razlago iskali v algah in sedimentu, vendar so to domnevo pozneje ovrgli.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.