Ko se vkrcamo na letalo, običajno razmišljamo predvsem o destinaciji in času prihoda. Pozorni smo na odhod, vzlet in pristanek in redko se vprašamo, kaj se dogaja med posameznimi poleti in kdo skrbi, da letalo po letih ali celo desetletjih uporabe ostaja varno za letenje.
Novinarjem so zato v Adrii Tehniki odprli vrata svojih hangarjev na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in nam pokazali svet, ki je večini potnikov neviden. Med odprtimi motorji, razstavljenimi kabinami, kabli, hidravličnimi sistemi in ekipami tehnikov nas je skozi eno največjih letalskih vzdrževalnih organizacij v regiji popeljal član uprave Pavel Perhavec.
"Tukaj sem že od leta 1974, tako rekoč inventar," pove v smehu.
Adria Tehnika danes razpolaga s približno 10.000 kvadratnimi metri hangarjev in delavnic. Vanje lahko hkrati sprejmejo pet letal družine Airbus A320 in eno letalo CRJ (Canadair Regional Jet). Večina njihovega dela je povezana prav z Airbusi. "Družina A320 predstavlja približno 90 odstotkov naših aktivnosti. Delamo na vseh različicah, od A318 do A321," pove direktor. Ob tem se za trenutek ustavi pri zgodovini. "Adria Airways je maja 1989 opravila prvi komercialni let s tem tipom motorja in tem tipom Airbusa na svetu. To ni povsem nepomemben podatek," poudari. Še bolj ponosno doda: "Adria je dobila prvo letalo šest mesecev pred Lufthanso."
Med premikanjem skozi hangar postane hitro jasno, da vzdrževanje letal nima veliko skupnega z običajnimi servisi avtomobilov. Gre za strogo regulirano dejavnost, kjer so postopki natančno določeni. "Naše delo je zelo strogo regulirano. Imamo evropska dovoljenja, pa tudi posebna dovoljenja za delo za stranke iz različnih držav. Za letalo, ki je registrirano v Veliki Britaniji, potrebujemo dovoljenje britanske agencije. Imamo še certifikate Bermudov, Monaka, Turkmenistana, Uzbekistana in drugih držav," pove naš sogovornik.
Vsak pregled pomeni na tisoče preverjanj in meritev. Pri rednih C-pregledih strokovnjaki preverjajo delovanje sistemov in splošno stanje letala. Veliko bolj zahtevni pa so šest- in dvanajstletni pregledi.
"Takrat pregledamo praktično celo strukturo letala zaradi korozije, razpok in utrujenosti materiala. Pri najobsežnejših pregledih porabimo tudi do 12 ali 14 tisoč delovnih ur."
Na trenutke njegove razlage zvenijo skoraj medicinsko. "Motorje pregledujemo podobno, kot zdravniki opravljajo endoskopske preiskave. Mi temu rečemo boroskopski pregled. Pogledamo v notranjost motorja in ocenimo, kakšne poškodbe ima ter koliko časa bo še lahko deloval."
Adria Tehnika je skozi desetletja zgradila ugled, ki sega precej dlje od slovenskih meja. Med njenimi strankami so bili oziroma so še vedno nekateri največji evropski letalski prevozniki, kot so Air France, Swiss, Brussels Airlines, Vueling in EasyJet. Prav sodelovanje z britanskim nizkocenovnim prevoznikom predstavlja pomemben mejnik v zgodbi podjetja, saj je EasyJet postal njegov lastnik in s prevzemom potrdil zaupanje v znanje, izkušnje in kakovost storitev, ki jih na Brniku zagotavljajo že desetletja. O prevzemu s strani britanskega prevoznika smo pred dnevi podrobneje pisali tudi na našem portalu.
Danes v Adrii Tehniki dela okoli 270 zaposlenih, v času največje sezone pa skupaj z zunanjimi sodelavci število naraste na približno 350.
Na enem samem letalu med pregledom dela od 25 do 40 ljudi različnih profilov. "Najvišji profil je letalski tehnik z licenco. Potem imamo certificirano osebje, ki lahko podpiše celotno letalo pred vrnitvijo v promet. Imamo pa tudi kleparje, ličarje, specialiste za notranjo opremo in strokovnjake za kompozitne materiale." Prav slednji postajajo vse pomembnejši. Če so bila letala nekoč predvsem kovinske konstrukcije, je danes vse več njihovih delov izdelanih iz kompozitov.
"Če pogledate A320, so vse komandne površine kompozitne. Pri novih letalih je tega še precej več. Boeing 787 je praktično povsem kompoziten. To je smer razvoja." Zato podjetje zadnja leta močno krepi prav področje popravil kompozitnih materialov.
Velik izziv ostaja tudi pridobivanje kadrov. Potrebe po tehnikih so velike po vsej Evropi. "Mi imamo stalno odprte razpise za zaposlovanje," pove Perhavec. Skupaj z drugimi podjetji iz letalske industrije in ministrstvom zato pripravljajo nov srednješolski program letalski tehnik.
Perhavec prihodnosti panoge zato ne vidi kot težave."Airbus ima proizvodnjo razprodano za približno deset let vnaprej. Potem pa bo vsako od teh letal letelo še desetletja. Tudi če bi danes izdelali zadnjega A320, bi ga servisirali še dolgo po tem."
Za konec smo lahko tudi sami pokukali v srce letalskega servisa. Ogledali smo si letalo, ki je bilo v postopku vzdrževanja, a je od njegove potniške kabine ostala le še gola lupina. Sedeži, predalniki in druga oprema so bili odstranjeni, zato je notranjost razkrivala konstrukcijo letala, ki je potnikom običajno skrita.
Posebno doživetje je bil kratek obisk pilotske kabine, kjer smo se lahko za trenutek usedli na sedež pilota in od blizu opazovali množico instrumentov, stikal ter zaslonov, s katerimi posadka upravlja letalo. Prizor je ponudil zanimiv vpogled v svet letalstva, ki ga potniki med običajnim letom le redko vidijo.
vanda.levstik@styria-media.si