Dvorec Vrhovo v Hrastju pri Šentjerneju, mlinarjeva hiša v Pustem Gradcu, Fortunov mlin na Krasincu, Škofova domačija v Črešnjevcu pri Semiču in Dularjev mlin v Vavti vasi so zdaj bolj kot ne propadajoča poslopja, ki jih nameravajo njihovi lastniki obnoviti za namene stacionarnega turizma. A ker je tovrstna prenova glede varovanja kulturne dediščine zahtevna in zelo draga, so se pridružili projektu razvojnega centra, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad, in sicer iz sredstev leader.

Dediščino ponuditi trgu
“S projektom smo želeli ugotoviti možnosti za razvoj novega turističnega produkta, ki bi tradicionalno vaško stavbno dediščino ponudil kot obliko stacionarne turistične namestitve, čim bližjo sodobnemu potrošniku,” je povedala Jožica Povše iz razvojnega centra, sicer vodja projekta. “Od 15 zainteresiranih lastnikov objektov smo skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine izbrali pet takih, ki so bili primerni tako z vidika konservatorskih elementov in ekonomskih parametrov kot marketinško-tržnih priložnosti,” je pojasnil Marko Koščak, ki je strokovni vodja projekta.

Kako do denarja
Investitorji v obnovo stavbne dediščine so skupaj z razvojnim centrom poiskali možne vire sofinanciranja, tako za nepovratna kot ugodna povratna finančna sredstva. “Viri sofinanciranja prenove tovrstnih objektov so razpisi na ministrstvu za kulturno, na ministrstvu za kmetijstvo in pri Slovenskem podjetniškem skladu. Možnost sofinanciranja je od 50 do 80 odstotkov vrednosti naložbe,” je povedala Polona Kovač Brulc z razvojnega centra.