Obrtniki se bodo jutri na sestanku odločali, ali bodo stavkali in kako. Besni so namreč, ker vlada ne upošteva njihovih zahtev. “Vladi smo maja posredovali 93 zahtev slovenske obrti, uresničene pa so bile tri. Pa še te so bolj obrobne,” pojasnjuje predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek.
Zahteve. OZS vladi že več let zapored posreduje zahteve slovenske obrti. Letos jih je bilo 93. Uresničene so tri, delno uresničenih pa je 12. V teku je uresničevanje 17 zahtev, pri eni realizacija ni možna, skoraj dve tretjini pa sta neuresničeni. OZS sicer že zbira predloge za zahteve za leto 2011 in jih pričakuje še do konca februarja. Pokojnine. Neuradno je sicer slišati, da bi se obrtniki zaradi nasprotovanja pokojninski reformi lahko povezali celo s sindikati.
Krizni sestanek z ministri
“Do 15. januarja bomo počakali, nato pa se lahko odločimo tudi za stavko, kar zahteva veliko obrtnikov. Če lahko stavka vsak sindikat, lahko tudi mi. Spremembe, ki jih zahtevamo, bodo dobre za delavce, na drugi strani pa so stvari neurejene, zato vsak dan pade kakšno podjetje,” pove Pavlinjek. “Imam občutek, da si vlada ne upa poseči v vse to. Nekaj pripravljajo, iščejo neboleče kompromise, sindikati grozijo ...” dodaja.
Neuradno je slišati, da so bili prejšnji teden na sestanku pri ministrici za gospodarstvo Darji Radić, v prvih dveh tednih prihodnjega leta pa pričakujejo sestanek z vsemi ministri. Na ministrstvu za pravosodje potrjujejo, da je vlada v četrtek “razpravljala o pobudah OZS in je bilo dogovorjeno, da bodo pristojni ministri v prvem tednu novega leta na skupnem delovnem sestanku pregledali vse pobude in predloge OZS, se do njih opredelili, zatem pa povabili predsednika OZS na skupni posvet o možnih rešitvah za probleme, ki jih zbornica izpostavlja”.
Od tega sestanka bo odvisno, kako bodo obrtniki ukrepali. Izključena menda nista niti poziv k državljanski nepokorščini in ustavitev dobavnih poti, ne pa tudi zapora cest za državljane. Kdaj bi se lahko ukrepi začeli izvajati, še ni jasno, govori pa se o marcu.
Plačilna katastrofa
“Najbolj katastrofalno je področje plačilne discipline. Evropa je določila plačilni rok 30 dni po zapadlosti računa.Zakaj ne sprejmemo ustrezne zakonodaje tudi pri nas?” se sprašuje Pavlinjek.
“To, da mi nekdo danes da delo, juti pa objavi prisilno poravnavo, je prevara,” pa je prepričan predsednik sekcije za promet pri OZS Andrej Klobasa. “Kaj bi storili, če bi pol leta delali, pa ne bi dobili nič plačano. Potem pa bi vam rekli, da vam bodo plačali 20 odstotkov, pa še to čez dve leti ... Kaj bi naredili?” ponazarja Klobasa in dodaja, da če propade SCT, propade tudi od osem do devet tisoč obrtnikov, ki pa se ne bodo nikoli pobrali, saj jamčijo z vsem svojim premoženjem.
Dolžniki se smejijo
Druga stvar je izvršba, ki mora biti po zahtevah obrtnikov učinkovitejša. “Naj se plača ali rubi. Zdaj lahko nekdo samo reče, da te ne pozna, in se reži. Izvršba pa pade, čeprav imaš podpisane dobavnice. Potem se moraš tožiti, in to traja štiri ali pet let, namesto da bi mu blokirali račun. Tako imajo urejeno na Poljskem, pa smo mislili, da so nekje daleč zadaj,” pravi Pavlinjek.
Tretja pereča zadeva je siva ekonomija. “Šušmarji, ki obrtnikom jemljejo delo. To je nevzdržno in ne kaže, da bo bolje. V sivi ekonomiji se obrne deset milijard evrov. Država to gleda, da ohranja socialni mir, a ima hkrati prazno blagajno,” trdi.