Ameriški znanstveniki so povedali, da nova tehnika obsevanja lahko napade metastaze eno za drugo.

Poskusi na 29 pacientih so pokazali, da je obsevanje popolnoma ustavilo rast tumorjev v razponu med desetimi meseci in dvemi leti pri šestih pacientih.

"To je dokaz načela pri pacientih, pri katerih standardne metode zdravljenja niso delovale in imajo malo ali nobene druge opcije," je povedal Ralph Weichselbaum z univerze iz Čikaga, ki je vodil raziskavo.

Maligni karcinom je nevarnejši od benignega

Poznamo dve vrsti karcinomov: maligne in benigne. Z besedo maligno opišemo novotvorbe, ki sevajo v sosednja tkiva, tvorijo zasevke in so vedno nevarni za zdravje, medtem ko so benigni (ne tvorijo zasevkov) nevarni le v tistih primerih, ko se nahajajo v bližini kakšnega pomembnega organa ali pa se nahajajo v lobanji. Le bazaliom (rak bazalnih celic), ki spada med maligne karcinome, praktično nikoli ne tvori zasevkov (le v 0,03 odstotka primerih), zato ga strokovnjaki uvrščajo tudi med polmaligne karcinome.

Rezultati pa so bili kljub uspehom nekonsistentni. Pri drugih šestih pacientih se je ustavila rast le pri tistih tumorjih, ki so jih obsevali, medtem ko so ostali tumorji rasli še naprej, so sporočili iz ekipe čikaške univerze. Pri osmih pacientih se je rast obsevanih tumorjev ustavila, pojavili pa so se novi tumorji.

Weichselbaum je še povedal, da paciente s pljučnim rakom, rakom, dojk, vratu in glave obsevajo z močnejšimi dozami, saj zaradi tega živijo dlje kot bi brez uporabe obsevanja.

Vsi pacienti imajo raka četrte stopnje, kar pomeni, da so se zasevki razširili na več kot eno mesto v telesu. Skoraj vsi izmed njih bodo zaradi te bolezni umrli, in to uporabi obsevanja navkljub, razen za pacienti z rakom mod in nekaterimi vrstami levkemije.

Malo stranskih učinkov
Vsak prostovoljec je dobil tri doze usmerjenega obsevanja. Razen utrujenosti drugih stranskih učinkov skoraj ni bilo. Eden od pacientov je močno bruhal, drugi pa je imel notranje krvavitve, zaradi katere je moral dobiti transfuzijo krvi.

"Niso vsi maligni karcinomi med seboj enaki. Pri nekaterih ljudeh je lahko bolj agresivna terapija uspešna," je povedal Joseph Salama, ki je sodeloval v raziskavi.

Deset od 29 prostovoljcev je danes še živih. Devet od njih je živelo še 20 mesecev po obsevanju. Od ljudi, ki so jih zdravili z močnejšimi dozami radiacije, jih je od 51 živih še 15.