Po najmanj treh preložitvah v zadnjega pol leta bi se moralo včeraj v Kranju nadaljevati sojenje Davidu Triviću in Andražu Skrinjarju, obtoženima, da sta lani v Stražišču umorila nekdanjega sodelavca Milana Seršena. To sta po očitkih tožilstva storila na grozljiv način, eden od njiju ga je mlatil z macolo, rezal z olfa nožem in mu na koncu čez glavo poveznil polivinilasto vrečko ter ga zadušil.

Foto: D. M. David Trivić Ne prenašata en drugega

Pred predsednico senata, okrožno sodnico Nino Prosen, smo se posedli višja državna tožilka Nadja Gasser, Trivićeva zagovornica Brigita Žvan, Skrinjarjev odvetnik Željko Batinič in predstavniki medijev, na hodniku so čakale priče. V dvorani pa ni bilo obtoženih, ker ju zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov niso zmogli pripeljati iz pripora na ljubljanski Povšetovi.

V skladu z zakonom bi lahko na sojenju sodelovala prek videokonference, ki so jo po nalogu sodnice Prosenove tudi vzpostavili. "Slika je slaba, še huje pa je z zvokom. Besede se izgubljajo, nič ne slišim in ne razumem. Na tak način ne bom na obravnavi," se je s Povšetove javil Trivić. "Poleg tega nočem biti s Skrinjarjem v istem prostoru, na dveh metrih."

Videokonferenco je zavrnil tudi Skrinjar: "Trivić mi v zaporu grozi in se do mene neprimerno obnaša, zato si včasih ne upam iz sobe". Tudi njega sta zmotila slab ton in slika, zaradi česar ne bi hotel poslušati zaslišanja svojega očeta Roberta, povabljenega kot pričo.

Ogorčena tudi tožilka

Foto: D. M. Andraž Skrinjar Potem ko je še pravosodni policist na Povšetovi pritrdil, da sta zvok in ton katastrofalna, se je senat umaknil na posvet, ali je narok sploh mogoče izpeljati. Med čakanjem na odločitev se je tožilka Gasserjeva pridušala: "Že dve leti poslušam o slabi sliki in zvoku. Do zdaj ni nihče naredil nič za rešitev tega problema."

Zavoljo neprivajanja pripornikov, obtoženih (naj)hujših kaznivih dejanj, si sodniki belijo lase že več let, res pa najbolj zadnji dve. Novembra 2023 je tako prekipelo ljubljanski okrožni sodnici Sinji Božičnik, ki so ji iz zapora na Dobu tik pred narokom že petič zapored sporočili, da ne morejo pripeljati Bojana Kajfeža, obtoženega ropov in goljufije pri prodaji avtomobilov. V našem največjem zaporu sicer prestaja 14 let in pol dolgo kazen zaradi uboja poslovne partnerice Petre Kramberger.

Spis študirala do dveh zjutraj

Upravičeno žolčna Božičnikova, ki je po svojih besedah do dveh zjutraj študirala sodni spis, je takrat za zapisnik narekovala: "Sodnici porotnici namenjata svoj čas in prihajata na sodišče po nepotrebnem, zagovornik Marko Makuc pa je bil še včeraj zvečer v stiku z obtožencem, ki je bil dejansko vesel, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke. Priča se je danes zaman pripeljala z Raven na Koroškem, za 10. uro pa je bil vabljen izvedenec, ki tudi po nepotrebnem organizira in namenja svoj čas za obravnave, ki se nato ne izvedejo." Pri tem je pozabila še na nas, novinarje, ki prav tako zapravljamo čas in s tem denar po nepotrebnem.

Ključno pa je, da se zaradi prelaganja obravnav, na katere se vse stranke pripravljajo, zavlačuje sojenje, kar lahko pripelje celo do zastaranja zadev. Poleg tega so obtoženci v priporu lahko največ dve leti. Če v tem času niso obsojeni, jih morajo izpustiti na prostost, kjer lahko vplivajo na priče, ki še niso bile zaslišane, ali celo pobegnejo iz države.

Iščemo rešitve

Včeraj sta pretekli tudi natanko dve leti od objave našega članka o neprivajanju pripornikov na sodišča. "S problematiko privedb zapornikov in pripornikov na vsa sodišča v državi smo seznanjeni in smo na to že večkrat opozorili ministrstvo za pravosodje, ki je odgovorno za ureditev tega problema. Ta dalj časa trajajoča neurejena kadrovska situacija v zavodih za prestajanje kazni v precejšnji meri ovira učinkovito vodenje kazenskih zadev, v najslabšem primeru lahko pripelje celo do zastaranja zadev. Zaradi nepravočasnega sporočanja odsotnosti z obravnav pa lahko nastajajo tudi nepotrebni stroški, ki bremenijo državni proračun," nam je takrat sporočila Romana Ciko Hočevar z vrhovnega sodišča.

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) so prav tako pred dvema letoma potožili zaradi naraščajočega števila pripornikov in pomanjkanja pravosodnih policistov, ki da bi jih potrebovali še najmanj 100. Toda takratna izhodiščna plača 1179,63 evra bruto, h kateri je res treba prišteti še različne dodatke, denimo za izmensko, nočno in praznično delo, delo v tveganih razmerah in stalno pripravljenost, očitno le ni bila sanjska. 

Na Ursiksu so septembra 2023 tudi zagotovili, da skupaj z ministrstvom za pravosodje, ki nam je to potrdilo, "aktivno iščemo različne rešitve za dodatne sistemske ukrepe na tem področju".

Obravnavajo tri umore in en uboj

Septembra 2025 lahko ugotovimo le, da ni nobenega napredka. Po včerajšnji preložitvi naroka za Trivića in Skrinjarja smo se obrnili na podpredsednico kranjskega okrožnega sodišča Jasno Levc Uršič: "Težave s privedbami pripornikov na sodišče negativno vplivajo na potek kazenskih postopkov na sodišču. Postopek se zaradi tega zavleče, sodnik pa tudi vnaprej ne more vedeti, ali bo privedba realizirana, ali ne, in zato ne more nadomestiti odpadle glavne obravnave s kakšno drugo. Sodniki se trudijo glavno obravnavo vseeno izpeljati na videokonferenčen način, ki pa ga zaradi različnih zapletov ni mogoče vselej izvesti. Težko je oceniti, koliko se zaradi tega podaljšajo sodni postopki v kazenskih zadevah, zagotovo pa ne gre za zanemarljiv vpliv na trajanje postopka. Zaradi nerealiziranih privedb na sodiščih našega okrožja odpadejo oziroma so prestavljene v povprečju štiri obravnave na mesec."

Štiri obravnave niso malo, saj kranjsko sodišče ne spada med največje v državi in zato nima ravno kopice pripornih zadev, so pa kar štiri povezane z najhujšimi kaznivimi dejanji zoper življenje in telo. Petru Primožiču sodijo zaradi umora soseda Rudolfa Kokalja, Mitji Kocjančiču zaradi uboja mlade žene Marvil Facturan s Filipinov, Irancu Mohammadu Esmaeilu Owjfardu zavoljo umora rojakinje Moosavi Nejad A. in kajpak Triviću ter Skrinjarju. Z vsako preložitvijo naroka so bližje izpustitvi iz pripora.