V največji opozicijski stranki SDS ocenjujejo, da je bila ukinitev prostovoljnega zdravstvenega prispevka piarovska poteza, ki pa ni prinesla nobene dodatne storitve ali boljšega dostopa do zdravstvenih storitev. "Namesto prostovoljnega smo dobili obvezni zdravstveni prispevek, ki ga mora plačevati 80.000 ljudi več kot prej, pa nobene boljše storitve zaradi tega," pravi Zvone Černač SDS.

"Takoj na začetku mandata pogajanja o pravičnejšem prispevku"

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič medtem poudarja, da je pridobitev obveznega zdravstvenega prispevka predvsem to, da se vse steka v zdravstveno blagajno, ne več v dobičke zasebnih zavarovalnic. Napoveduje, da bodo takoj na začetku naslednjega mandata na Ekonomsko-socialnem svetu začeli pogajanja, da se obvezni zdravstveni prispevek pretvori v še pravičnejšega. Branko Gabrovec iz SD medtem podarja, da so se kot koalicijska stranka ves čas mandata zavzemali za proporcionalni prispevek. "To pomeni, da tisti, ki dejansko imajo večje dohodke, plačujejo več, in tisti, ki imajo manj, plačujejo manj."

"Zmaga je v tem, da je bil narejen prvi korak, da so se zmanjšali dobički zavarovalnic. Dokončna zmaga pa bo, ko bo plačevanje solidarno, da bodo tisti, ki imajo zelo velike plače, plačevali več, in upokojenci minimalno glede na odstotek od pokojnine. In to bo prva stvar, ki jo bomo naredili v naslednji vladi," napoveduje Biserka Marolt Meden (Levica in Vesna). Tudi pri Prerodu, stranki Vladimirja Prebiliča, se zavzemajo za to, da se čim prej uvede solidarni prispevek za zdravstveno zavarovanje, je povedal Janez Poklukar. "Sistem je enak, v samem sistemu ni sprememb, kajti eno je financiranje, ki mora biti stabilno, če hočemo, da je varnost pacientov zagotovljena, drugo je pa delovanje sistema. Ampak tistega, česar se nihče ne vpraša, je 500 milijonov evrov, ki gredo neposredno iz proračunov letos za popolnitev luknje ZZZS-ja. In če to preračunate, ni dodatka dva evra za naslednje leto, ampak 23 evrov."

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Janez Cigler Kralj interpelacija Simon Maljevac

Pri Skupni listi NSi-ja, SLS-a, Fokusa Marka Lotriča obveznega zdravstvenega prispevka ne bi ukinili. "Treba ga je spet odpreti in ga dati ven iz ZZZS-ja. Zakaj? Zato, ker so to pomembna sredstva takrat, ko pade zaposlenost, ko ni toliko vplačil iz prispevkov na ZZZS, zato moramo zdravstveni sistem s tem amortizerjem zavarovati na dolgi rok, stabilizirati, da imamo več razpršenih virov, da se financirajo zdravstvene storitve takrat, ko je to potrebno, tudi v krizah", pravi Janez Cigler Kralj. 

Da sistem plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka ni pravičen, je prepričan tudi Miha Kordiš (Mi, socialisti!). "Sam sem bil po osmih letih boja vesel kot majhen otrok, ko smo končno prišli do tega, da smo nacionalizirali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in da smo odrezali komercialne zdravstvene zavarovalnice, ki so parazitirale na denarnicah pacientov. Ampak hkrati smo pa Mi, socialisti! takoj začeli naprej bitko za pravičen zdravstveni prispevek - to bitko, ki jo še danes bijemo." 

Demokrati: Denarja je dovolj

"Demokrati trdimo, da imamo denarja v zdravstvu dovolj. To je prva premisa. Imamo program, ki temelji na štirih strateških stebrih: krepitev primarne ravni, regionalizacija, krepitev upravljanja in digitalizacija. Na letni ravni lahko prihranimo 600–900 milijonov evrov. Tako tega povišanja obveznega zdravstvenega prispevka v resnici ne potrebujemo, ker imamo denarja popolnoma dovolj," pa pravi Tadej Osterc, Demokrati. Anžeta Logarja.

Glede na podatke RTV Slovenija, so se čakalne dobe od leta 2022 z najbolj povečale pri bolnikih z napotnico zelo hitro in sicer za 135 odstotkov, v zadnjih štirih letih pa je število vseh čakajočih iz 1, 4 naraslo na 1, 7 milijona. 

Problem čakalni dob. Svoboda: Pravih podatkov nimamo

S problemom podaljševanja čakalnih dob se v Sloveniji ukvarjamo že 20 let, poslanka Svobode Tamara Kozlovič pa poudarja, da je vlada Roberta Goloba prva vlada, ki se je tega lotila sistematično. Do poletja naj bi zaživel nacionalni informacijski sistem za vodenje čakalnih seznamov. Ta naj bi pokazal prave podatke in bo podlaga za pravilne odločitve. Svoboda naj bi v naslednjem mandatu tudi nadaljevala pripravo kliničnih smernic, s katerimi bi zagotovili, da čakalnih seznamov ne bodo polnili tudi tisti, ki zdravstvene oskrbe ne potrebujejo nujno.

SDS bi razbremenila zdravnike 

"V zadnjih štirih letih so se sredstva v zdravstveni blagajni podvojila s 3,5 milijarde na sedem milijard. Iz prispevkov ljudi, zaposlenih, a tega pacienti žal ne čutijo," poudarja Zvone Černač SDS. Največja opozicijska stranka, ki problema čakalnih vrst v prejšnjem mandatu ni rešila, bi pozornost usmerila v  boljše upravljanje javnih bolnišnic, ustanovitev urada za referenčne cene in krepitev družinske medicine, pediatrije, ginekologije in urgentne medicine. Zdravnike bi razbremenili številnih administrativnih bremen. Černač poudarja, da je SDS v prejšnji vladi sprejel številne ukrepe za krepitev javnega zdravstva, a aktualna vlada tega ni znala izkoristiti. "Izgubili so sredstva za celovito prenovo Kliničnega centra Ljubljana, za negovalno bolnišnico v Mariboru, za infekcijsko kliniko v Mariboru, iz načrta za okrevanje itn. tako je bilo žal ogromno zamujenega," očita Golobovi vladi. 

Foto: Saša Despot referendum, zvone černač

"Ni nujno, da podatki držijo!"

Medtem generalni direktor NIJZ-ja Branko Gabrovec iz SD poudarja, da se je treba o podatkih pogovarjati celostno. "Ni nujno, da vsi podatki, ki jih vidimo na področju čakalnih vrst, držijo v 100 odstotkih. Kar pa je pomembno povedati, je to, da se podatki iz leta v leto sami izboljšujejo," pravi. "In zadnje lepilo vsega tega je boljše upravljanje zdravstvenega sistema z boljšo organizacijo. Z večjimi pooblastili in tudi odgovornostjo vodstev javnih zdravstvenih zavodov se lahko začnejo ti problemi krčiti."

Ukinitev dvoživk in koncesionarjev

Miha Kordiš, stranka Mi, socialisti! za daljšanje čakalnih vrst krivi privatizacijo v zdravstvu "v režiji zdravniškega lobija zato, da lahko ljudem zasebno zaračunava dodatno za skrajševanje čakalnih dob". Glavni ukrep bi zato bil ukinitev "zdravnikov dvoživk". Postopoma bi ukinil tudi koncesije ter dvignil število pacientov, ki jih mora sprejeti posamezen družinski zdravnik. "Le če zagotovimo zares javni zdravstveni sistem, v katerem profitiranje ne bo mogoče, si lahko obetamo, da bomo ljudi spravili do zdravnika," pravi Kordiš. 

V zdravstveni sistem bi vključili tudi zasebnike

Prav nasprotno pa bi ravnali pri Skupni listi NSi-ja, SLS-a, Fokusa Marka Lotriča. Kot je napovedal Janez Cigler Kralj, bodo, če bodo v vladi, v javno mrežo vključili čisto vse izvajalce zdravstvenih storitev ne glede na njihov status – javne državne zavode, koncesionarje in tudi vse druge zasebnike. Denar bi moral slediti pacientu. "Ko nekdo nedopustno dolgo čaka, ko potrebuje storitev, mu je treba omogočiti, da si sam izbere izvajalca, dobi storitev, ZZZS, torej zavarovalnica, pa naj to plača brez doplačil," meni Cigler Kralj. Poleg tega je po njegovi oceni treba ustaviti "negativno kampanjo, ideološki boj in hujskaštva proti zdravnikom, zdravništvu ter vsemu medicinskemu in zdravstvenemu osebju".

"Najslabše je, da se tisto, kar je bilo dobro narejeno v eni vladi, z drugo vse poruši"

Pri Levici in Vesni bi medtem skušali narediti čim več, da se javni zdravstveni sistem okrepi. "Ker ko se bo okrepil, se bodo zmanjšale tudi čakalne vrste, ki so res velik problem," pravi Biserka Marolt Meden. "Najslabše je, da se tisto, kar je bilo dobro narejeno v eni vladi, z drugo vse poruši," opozarja Marolt Meden. Dobro prakso ločitve javnega in zasebnega, krepitve javnega zdravstva, skrajševanja čakalnih dob, dostopnosti je treba nadaljevati, je prepričana.

Je novomeški ortoped Gregor Kavčič umetno podaljševal ali skrajševal čakalne dobe? Danes smo slišali, da premierja toži zaradi obrekovanja.
Černač: Delal je več, torej jih je skrajševal, še bolnica se je pohvalila z njegovimi rezultati. Ampak glede čakalnih vrst in kdo je zanje odgovoren – minister, vlada, vladajoča politika.
Kozlovič: Po mojem mnenju jih je podaljševal oz. vsaj ni ravnal etično in je na neki način zlorabil zaupanje pacientov. Lahko je to v dobri veri, ampak prav to je težava, to mešanje javnega in zasebnega, ker se ustvarjajo korupcijska tveganja in temu smo z zakonom o zdravstveni dejavnosti jasno rekli ne.

Tadej Osterc, nekdanji državni sekretar v ekipi ministra Danijela Bešič Loredana, zdaj pa član stranke Demokrati Anžeta Logarja je prepričan, da so čakalne dobe povezane s problemom sistema, ki ne upravlja kapacitet. Primarno bi iz ambulant umaknili administracijo. Po drugi strani je treba povečati dogovor za povečanje programov pri ortopediji, onkologiji in diagnostiki, ki predstavljajo ozka grla. 

"Zdravstvo je poligon, na katerem politika in stroka napenjata mišice in netita konflikt" 

Po oceni Poklukarja pa je glavna težava, da je zdravstvo poligon, na katerem politika in stroka napenjata mišice in netita konflikt. "In kadar je zdravstvo bojišče, politično bojišče, potem izgublja pacient. Danes naše zdravstvo ne razpada zato, ker je premalo denarja, ampak zaradi poniževanja stroke. Ne moremo govoriti o obsežnejšem delu naših zaposlenih v zdravstvu, o njihovi angažiranosti, če nimamo ustreznega dialoga in ne upravljamo sistema." Poklukar meni, da je za čakalne vrste odgovorna predvsem vlada. "Čakalnih vrst se ne samo meri, kako dolge so, ampak je treba ukrepati, če so te nedopustno dolge, za to je odgovorna država. Na državi je, da aktivira kapacitete, če so čakalne vrste nesprejemljive."

Pomoč bi poiskali v tujini

Govorjenje o številkah, povezanih s čakalnimi dobami, je po njegovo oceni zavajanje in je retorično prikupno. Prerod bi, če nam za čakalne vrste ne bo uspelo poskrbeti v Sloveniji, po danskem modelu poiskal pomoč v tujini. 

Foto: Anže Petkovšek Janez Poklukar

"Stanje v zdravstvu se je v zadnjih štirih letih pod vlado Svobode, Socialnih demokratov in Levice poslabšalo. Če ne bi nič sprejeli, bi bilo verjetno boljše," še ocenjuje Černač. Po njegovi oceni se je ves čas mandata vlade dogajala negativna kadrovska selekcija, politična kadrovanja v vodstvih bolnišnic, izgube so naraščale, direktorji bolnišnic pa so bili ob tem nagrajeni. "To so neprimerne negativne prakse, ki jih je treba presekati. Treba je uveljaviti odgovornost vseh tistih, ki upravljajo javni denar, in na ta mesta postaviti ljudi po sposobnosti, ne po strankarski pripadnosti," pravi Černač. 

Kozlovič te navedbe zavrača in ocenjujem, da SDS v predvolilnem času napada in meče polena pod noge, ker ima koalicija rezultate. "Mi smo se lotili ukrepov jasno, želimo krepiti javno zdravstvo, ga ohranjati," je poudarila. Ukrepe, ki jih predlagajo stranke opozicije, je označila za "amerikanizacijo zdravstvenega sistema, kjer pacient postane potrošnik, zdravljenje pa tržno blago."

Preberite še: 

Slovenija Predvolilne obljube: "Prispevek za dolgotrajno oskrbo bomo znižali ali ukinili"

dezurni@styria-media.si