Med slovenskim predsedovanjem EU je sicer prišlo do napredka pri energetsko-podnebnem paketu, vendar je bilo zamujenih priložnosti preveč, je dejala Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji.

Tri kritična področja
Na področju podnebnih ciljev, ki je bilo ena od prioritet predsedovanja, je bil napredek "nezadovoljiv", saj je razlika med znanstveno podprtim 30-odstotnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in trenutnim ciljem EU, ki določa 20-odstotno zmanjšanje emisij, prevelika. Greenpeace ocenjuje, da si Slovenija "ni prizadevala za povišanje stopnje ambicije".

Slovenijo sta v pogajanjih o izpustih CO2 preglasila avtomobilska giganta Nemčija in Francija, ki sta dosegla dvostranski dogovor za zaprtimi vrati. Dogovor slabi cilje in oddaljuje njihovo uresničevanje.

Tretje področje, na katerem Slovenija ni zadovoljila pričakovanj Greenpeacea, so gensko spremenjeni organizmi. Slovenija je pripravila podlago za nove reformne ideje, ki jih mora francosko predsedovanje spremeniti v dejanja.

Pri Greenpeaceu upajo, "da bo Slovenija, ko se znebi ovir, povezanih z vlogo EU-posrednika pri doseganju dogovorov, govorila z glasnejšim glasom v prid podnebja in okolja".