Čisto vsako mersko enoto, s katero merimo naš svet, določa sedem prameril, standardiziranih enot v Mednarodnem sistemu enot SI: kilogram, meter, sekunda, mol, amper, kelvin in kandela (enota za svetilnost)
Vse, kar je delo človeških rok in uma, je neposredno povezano in umerjeno natančno v skladu s temi sedmimi merili, ki so bile prvič poenotene leza 1875 z Metrsko konvencijo. Enotne definicije enot namreč zagotavljajo, da so vsakodnevni koncepti merjenja dosledno primerljivi po celem svetu.
Prav, spremenili bodo definicijo, pa kaj?
Velika večina ljudi se sprememb, ki stopajo v veljavo, sploh ne bo zavedala oziroma nanje ne bodo imele neposrednega vpliva, medtem pa je strokovna meroslovna javnost na trnih, saj gre za največjo spremembo SI sistema po letu 1875.
"Pričakuje se, da bo ta sprememba sčasoma vplivala na znanstvena odkritja in inovacije z bistvenimi posledicami v računalništvu, elektroniki, vesoljski industriji, zdravju in okolju, kot tudi v številnih drugih sektorjih."
Urad za meroslovlje
"Povprečen državljan se niti ne zaveda, da potrebujemo ogromno število natančnih meritev, ki omogočajo sodobno vsakdanje življenje. Na primer, vsaka komponenta čipa za pametni telefon, pomnilnik, merilnik pospeška, mikrofon ali optiko kamere je odvisna od infrastrukture natančno izmerjenih materialov, orodij in postopkov, ki temeljijo na preskušenih znanstvenih načelih, ki skupaj, zagotavljajo, da lahko zanesljivo opravljamo klice, pošiljamo sporočila, dostopamo do interneta in uporabljamo navigacijo," pravijo pri Uradu za meroslovlje, ki je v Sloveniji skrbnik, da posamezniki in podjetja spoštujejo mednarodne standarde.
Kaj bo torej od danes drugače?
Temeljne novosti potrjujejo na svetovni konferenci za uteži in meritve, ki poteka v Parizu. Slovenijo zastopa direktor urada za meroslovje Samo Kopač.
Prvič bodo vse osnovne enote opredeljene z naravnimi konstantami in ne s fizičnimi predmeti. Sprememba bo pomenila konec uporabe fizičnih artefaktov, kot je valj iz platine in iridija, imenovan Mednarodni prototip kilograma ali prakilogram, ki je edini predmet na svetu z maso natančno en kilogram. Pred njim je bila definicija kilograma en kubični decimeter ledenomrzle vode, a je bila ta enota že za takratne standarde premalo natančna.
Prakilogram je shranjen pod dvojno stekleno posodo v bližini Pariza, iz katere so ga jemali zelo redko, le ko je bilo treba umeriti kontrolne uteži, po katerih se umerjajo vse tehtnice na svetu. Prakilogram ima namreč šest kopij in še 10 "delovnih" kopij, nato pa obstaja še cela vrsta nacionalnih prototipov, enega od njih imajo v Srbiji.
Vendar je kljub strogemu nadzoru in varovanju 129 let na osnovnem prakilogramu pustilo posledice - danes zaradi degradacije materiala nima več natančno iste mase, kot jo je imel na začetku.
Prehod z merjenja mase brez pomoči prakilograma je za znanstvenike predstavljalo hujši izziv kot v primeru merske enote za dolžino ali čas. Sedaj so znanstveniki končno izpeljali matematično formulo, ki definira 1 kilogram na podlagi fizičnih konstant.
Strokovna razlaga sprememb
Vrednost natančno enega kilograma bo namesto na omenjenem valju odslej temeljila na fiksni vrednosti za Planckovo konstanto in definicijah za meter in sekundo, ki že temeljita na naravnih konstantah. Planckova konstanta povezuje energijo enega kvanta ali fotona elektromagnetnega sevanja s frekvenco tega sevanja in ima enako vrednost kjerkoli v nam znanem vesolju.
Urad RS za meroslovje bo ta pomembni zgodovinski korak na področju merskih enot in merjenj dodatno obeležil decembra, ko bodo odprli razstavo 22 plakatov na temo pomena merjenja v našem vsakdanjem življenju. Razstava bo postavljena na Krakovem nasipu v Ljubljani.
Skupno se bodo spremenile definicije štirih od sedmih osnovnih enot SI - kilogram, amper, kelvin in mol. Nove definicije bodo temeljile na fiksnih numeričnih vrednostih Planckove konstante (h), elementarnega naboja (e), Boltzmanove konstante (k) in Avogadrove konstante (NA), prilagodile pa se bodo tudi definicije preostalih treh enot, sekunde, metra in kandele, ki so že v sedanji definiciji določene na osnovi naravnih konstant.
"Pričakuje se, da bo ta sprememba sčasoma vplivala na znanstvena odkritja in inovacije z bistvenimi posledicami v računalništvu, elektroniki, vesoljski industriji, zdravju in okolju, kot tudi v številnih drugih sektorjih," pravijo pri Uradu za meroslovje.
Največja pričakovana sprememba bo verjetno za proizvajalce vrhunskih merilnih instrumentov, kjer bodo morda nekateri morali prilagoditi svoje izdelke v že prihodnjem letu ali dveh, da bodo lahko prilagodili revidirano SI metodo za boljše določanje meritev električnih veličin, kot so amper, volt in ohm.
dezurni@zurnal24.si