Februarja je dobila odločbo, da je zaradi bolezni razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom šest ur dnevno.

O pravici do nadomestila in o njegovi višini pa naj bi dobila posebno odločbo, a te še zdaj ni prejela.

"Ker mi manjka samo petina plače, še nekako shajam, ne vem pa, kako bi bilo, če bi me upokojili za štiri ure, potem bi bila že več kot pol leta brez polovice plače," nam je povedala.

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so nam pojasnili, da mora najprej ta prva odločba o priznanju invalidnosti postati izvršljiva in dokončna, kar postane po izteku 21-dnevnega roka za pritožbo oziroma po izdaji odločbe na drugi stopnji, če je vložena pritožba.

Delodajalec mora poslati pogodbo in obrazec DD-1

Ko je ta odločba dokončna in izvršljiva, zavarovanec ne more več opravljati dela po pogodbi, ki jo je imel sklenjeno pred nastankom invalidnosti. Zpiz zato delodajalca pozove, da mu pošlje novo pogodbo o zaposlitvi za delo s krajšim delovnim časom ter opis novega delovnega mesta na obrazcu DD-1, če ima delavec z odločbo določene tudi stvarne omejitve pri delu, na primer da ne sme dvigovati težkih bremen ali pa dela opravljati stoje.

"V dopisu, s katerim se zaprosi za posredovanje delovne dokumentacije, se opozori delodajalca, da mora tudi v primeru, ko zavarovanca ne bo ustrezno premestil, zavod o navedenem pisno obvestiti. Po obvestilu o dokončnosti, delodajalec pripravi delovno dokumentacijo (obr. DD-1), ki ga pošlje za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja. V dopisu se delodajalcu postavi rok 30 dni, in se pošlje v vednost tudi zavarovancu, da je le-ta seznanjen, da je potrebna ustrezna aktivnost s strani delodajalca, da bo sam pridobil pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja," postopek pojasnjujejo na Zpizu.

Če delodajalec ne odgovori, se dopis pošlje ponovno, rok za odgovor pa je osem dni.

Nato šele se pripravi odločba o priznanju in odmeri pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja. "Glede na opisano je odločba o pravici do delnega nadomestila izdana po pridobitvi vseh podatkov (sklenjena pogodba za delo s krajšim delovnim časom od polnega,  obrazca DD-1, in dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije, v kolikor so priznane tudi stvarne razbremenitve pri delu)."

"Ali je delodajalec poslal vse potrebno, ne vem, mene so že kmalu spomladi prosili za neko dopolnitev, ki sem jo takoj poslala," nam je povedala bralka.

Čez nekaj časa nas je ponovno kontaktirala in povedala, da je Zpiz delodajalcu te dni poslal dopis in da je bila težava nova pogodba, ki je bila sklenjena še pred dokončnostjo odločbe o invalidnosti in pravice do dela s krajšim delovnikom. Delodajalec ji je povedal, da ni prejel nobenega obvestila Zpiza, od kdaj odločba velja in da je pri novi pogodbi upošteval datum, ki je bil v odločbi naveden kot datum, od katerega ima pravico do dela s šestimi urami.

Lani so zahtevke rešili povprečno v 44 dneh, letos čas reševanje trenutno 54 dni

"Povprečni čas reševanja zahtevkov za vsa nadomestila iz invalidskega zavarovanja je v letu 2025 znašal 44 dni. V obdobju od 1. 1. do 31.7. 2026 povprečni čas rešenih odločb glede vseh nadomestil iz invalidskega zavarovanja znaša trenutno 54 dni. Povprečni čas glede izdanih odločb se bo do konca leta še spremenil," pravijo na Zpizu. Ob tem opozarjajo, da statistični podatki vsebujejo podatke o reševanju za vsa nadomestila iz invalidskega zavarovanja in ne le za delno nadomestilo, torej še za pravico do poklicne rehabilitacije s pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije ter pravice do premestitve s pravico do nadomestila za invalidnost.

Možno tudi izplačilo akontacije

A zakaj se v primerih, ko se postopek zavleče, ne izplačuje akontacija. Na Zpizu pojasnjujejo, da je ta možnost predvidena v zakonu. "Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu skladno z določbo 180. člena ZPIZ-2 začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine," pravijo.

"Če strokovni delavec zavoda v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ni pa še mogoče dokončno odločiti o sami višini pravice ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, izda na podlagi razpoložljivih podatkov nalog za izplačilo akontacije. Na podlagi izdanega naloga o akontaciji se upravičencu izplačuje znesek akontacije, ki je izračunan na podlagi obstoječih podatkov," pojasnjujejo na Zpizu.

Nalog za izplačilo akontacije se pošlje zavarovancu, zoper ta nalog pa ni možna pritožba. Ko strokovni delavec pridobi vse potrebne podatke, izda odločbo, zoper katero lahko upravičenec vloži pritožbo. V primeru, da je znesek priznane pravice na podlagi izdane odločbe različen od zneska, ki se je izplačeval na podlagi naloga za akontacijo, se razlika poračuna z izvršitvijo odločbe.

janez.zalaznik@styria-media.si