Poznam človeka, ki je poslovni prostor kupil, ne da bi si ga ogledal. Po posojilo pa je šel na svojo banko. Nikamor drugam. In poznam ljudi, res predvsem le enega spola, ki si gredo kavbojke za 30 evrov ogledat v več trgovin. In po večkrat v isto s svetovalci preverjat, ali jim res dobro stojijo. Smo pač, kakršni smo. Absurdno pa je, če ta, ki si hodi ogledovat kavbojke, stanovanjsko posojilo vzame na horuk.

Ugotovitve. Pogovarjali smo se z dvema “ogledovalkama”. Ugotovitev številka ena: banke niso (več) nadute do “malih strank”. Ugotovile so, da so podjetja bolj tvegana kot državni uradniki, ki si kupujejo dom. Stanje je celo tako, da dajejo posojila ceneje, kot morajo plačevati za depozite. Ali drugače, če bi vzeli posojilo in denar dali na banko kot depozit, bi zaslužili. Ugotovitev številka dve: za priborjeno desetinko odstotka nižjo obrestno mero pri stanovanjskem posojilu gresta lahko dva na dopust. Če bi podpisali pogodbo s takimi pogoji, ki jih izpiše izračun na spletu, pa bi bili v 20 letih odplačevanja 130 tisoč evrov na slabšem za več kot sedem tisoč evrov.

Vinko Ošlak pravi, da je največji prihranek, če se odpoveš nesmiselnim načrtom. To seveda drži tudi za stanovanjska posojila. Ključno vprašanje je torej, ali ste našli hišo ali stanovanje, ki bosta res lahko postala vaš dom. Financiranje je drugotno vprašanje. Kljub temu pa vam lahko pravilen odgovor prinese več tisoč evrov. Brez silnih naporov.