Odgovornost so preložili na sosede

Foto: Žurnal24 Današnje reševanje ljubljanske družine zaradi neurejenega varovanja pred poplava
Ukrepi. Zadrževalnika Razori in Brezje bi vodo ustavila pred Ljubljano.
Oglej si celoten članek
Južna obvoznica deluje kot rob krožnika, da se voda ne more razlivati, hkrati pa je na drugi strani hrib, deponija odpadkov.
Arhitekt 
Grega Košak, CI Murgle

Tako hude poplave so bile v Ljubljani zato, ker dve občini nista želeli sodelovati pri urejanju zadrževalnikov, je bil oster minister za okolje in prostor Roko Žarnić.

Občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul namreč nista soglašali z državnim prostorskim načrtom, kjer sta bila načrtovana suha jezova Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulščici skupaj z urejanjem Malega grabna, razbremenilnikom na Barju in ureditvijo kamnoloma Hrastenice. Žarnić je povedal, da so zato sprejeli odločitev, da bodo v državne načrte vnesli drugo, še sprejemljivo rešitev z enim zadrževalnikom in razlivnimi površinami, ki je sicer tehnično slabša od prve.

Poplavna (ne)varnost
Vzroki. Poplavna varnost jugozahodnega dela Ljubljane se je poslabšala zaradi regulacij Horjulke, Šujice in Gradaščice, melioracij v 80. letih ter gradnje zahodne in južne obvoznice, ki zadržujeta preliv vode na barje.
Rešitve v MOL. Ob ukrepih v sosednjih občinah so predvideni tudi ukrepi na območju MOL – preureditev struge Malega grabna s povišanjem bregov in širitvami ter gradnja razbremenilnikov.

Proti zadrževalniku so se na Dobrovi izrekli tudi na referendumu. “Sprejeti bi morali interventni zakon,” je bil kritičen tudi župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, župana sosednjih občin pa danes nista bila dosegljiva.

Opozarjali občino

Civilna iniciativa (CI) Murgle je na take ali hujše poplave v jugozahodnem delu Ljubljane občino opozarjala med nedavnimi razpravami o dolgoročnih prostorskih načrtih MOL. Arhitekt Grega Košak je dejal, da bi se lahko voda v najhujšem primeru razlila vse do Tobačne. Zato so predlagali uvedbo moratorija za vse novogradnje na območju, dokler ne bi bili zgrajeni zadrževalniki. Menili so tudi, da zaradi nesorazmerne škode sosedje ne morejo trmasto vztrajati. “Če bi na Dobrovi in v Horjulu poplavilo letino, bi bilo recimo za milijon evrov škode, če pri nas poplavi hiše in stanovanja, pa je lahko škode tudi za 50 ali sto milijonov evrov,” je dodal Košak.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.