Šlo naj bi za najstarejše glasbilo v Evropi, ki sta ga med izkopavanji odkrila Ivan Turk in Janez Dirjec z Inštituta za arheologijo. Piščal sta našla v ostankih neandertalčevega ognjišča. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Po oceni arheologov je stara od 50 tisoč do 60 tisoč let.

Luknjice v piščali zaradi ugriza

Strokovnjaki so na začetku menili, da so luknjice nastale zaradi ugriza živali, a so kasneje to predpostavko z različnimi poskusi in dokazi ovrgli. Raziskovalci so kasneje dokazali, da so luknjice posledica namerne izdelave neandertalca. Starost plasti, v kateri je bila najdena piščal skupaj s kamnitimi orodji in ostanki kurišč, je ocenjena na vsaj 55 tisoč let, torej na obdobje, ko je Slovenijo poseljeval neandertalec.

Glasba že v davni preteklosti

Po mnenju strokovnjakov je odkritje piščali v Divjih babah osvetlilo umske sposobnosti in čustveni svet neandertalcev ter dokazalo, da so se že v davni preteklosti ukvarjali z glasbo. S to izjemno najdbo ledenodobno najdišče Divje babe pomembno prispeva k odpravljanju nekdanjih predstav in predsodkov o neandertalcih.

Naredil jo je moderni človek

Kljub odkritju mnogi ne verjamejo, da gre za neandertalsko piščal. Neandertalci naj v sto tisoč letih ne bi napredovali in prišli do umetnosti. Do preskoka v svet umetnosti ni pripeljal tehnološki napredek, ampak so bili za to potrebni razvitejši možgani. Naredil naj bi jo moderni človek.