Plazemski tokovi na soncu nenavadnega planeta vplivajo na tirnico, po kateri velikanski planet z imenom WASP-18b kroži. Posledica tega je, da se planet v neke vrste spirali smrti čedalje bolj približuje soncu WASP-18, dokler se ne bo nekega dne scvrl. "Z ustvarjanjem plazemskih tokov povzroča samouničenje," je v publikaciji Nature zapisal britanski astrofizik Cole Hellier.

Njegova smrt bo počasna. Po predvidevanjih Hellierja bo planet WASP-18b tango smrti plesal še okoli milijon let. WASP-18b je od Zemlje oddaljen 325 svetlobnih let, torej je glede na vatle astronomije naš sosed.

Njegove razsežnosti so velikanske: velik je za deset Jupitrov, ki je največji planet v našem sončnem sistemu. WASP-18b kroži okoli svojega sonca WASP-18 na razdalji treh milijonov kilometrov. To je le petdesetinka razdalje med Zemljo in Soncem. Zaradi takšne bližine je temperatura na "samomorilskem" planetu okoli 2100 stopinj Celzija. Planet obkroži svoje sonce v manj kot enem dnevu.

"Pomislimo, kako Mesec z relativno šibko privlačno silo na Zemlji povzroči plimo ter oseko. Učinek planeta WASP-18b je tisočkrat močnejši," je zapisal Hellier.

Tako kot večina planetov izven našega sončnega sistema tudi ta ni bil odkrit neposredno s teleskopom. Astronomi so prišli na njegovo sled, ko so ugovili oslabitev svetlobe, ki jo sonce WASP-18 oddaja takrat, ko se planet WASP-18b premika med njim (soncem WASP-18) in Zemljo.

Do zdaj so astronomi odkrili več kot 370 planetov izven našega sončnega sistema. Odkritje "samomorilskega" planeta je tako nenavadno, da se ameriški astronom Douglas Hamilton sprašuje, ali obstaja kakšna druga razlaga za fenomen kot pa Hellierjeva. Hamilton dopušča možnost, da so se njegovi kolegi zmotili pri nekaterih temeljnih fizikalnih izračunih. Po njegovih besedah bomo uganko razbili v manj kot desetletju, ko bo postalo jasno, ali planet nadaljuje s svojo spiralo smrti.