Pritisk na primorske domove za starejše se je zaradi težjega socialnega položaja družin v času krize zmanjšal. Število vlog je v večini domov upadlo oziroma je med vlogami vse več takšnih za vsak primer; posledično so se skrajšale tudi čakalne dobe. Med prosilci so v glavnem takšni, ki potrebujejo nego in zato druge izbire kot dom nimajo.

V novogoriškem domu upokojencev, ki sprejme 324 stanovalcev, so do konca septembra prejeli 60 prošenj manj kot v enakem obdobju lani. Vseh imajo skoraj 600, a le tretjino aktivnih. “To pomeni, da so prosilci možnost prihoda v dom imeli, a so ga odložili,” pravi direktor Vasja Medvešček.

Krajše čakalne dobe
V novogoriškem domu je čakalna doba okrog enega leta. Skrajšala se je na račun lani odprte nove enote v Podsabotinu, kjer se čaka od enega do treh mesecev.

“Čakalna doba se je med recesijo z dveh mesecev skrajšala na do enega,” opaža Alenka Curk, direktorica postojnskega doma upokojencev, ki sprejme 160 stanovalcev. Do oktobra so prejeli 189 vlog, kar je 58 manj kot v enakem obdobju lani.

Zamude pri plačevanju
Tako v novogoriškem kot v postojnskem domu v času krize opažajo zamude pri plačevanju. “Imamo več dolžnikov kot v istem obdobju lani, tako pri stanovalcih kot pri občinah,” pravi Curkova.

Dom – negovalna bolnišnica
V koprskem domu upokojencev, ki sprejme 203 stanovalce, je čakalna doba eno leto in več. Dušan Vodopivec, vršilec dolžnosti direktorja, opaža povečanje števila tako imenovanih prošenj za vsak primer in prošenj za sprejem iz bolnišnice, kar pomeni, da se soočajo z zdravstveno vedno zahtevnejšimi uporabniki.

“Pravzaprav domovi nadomeščamo negovalne bolnišnice,” pravi Ljubo Klanjšček, direktor izolskega doma upokojencev z 230 mesti, kjer so letos čakalne dobe krajše in znašajo do en mesec.

Tudi v lucijskem centru starejših s 194 ležišči, ki so ga odprli decembra lani, po besedah pomočnice direktorja Marinele Šavle Reščič opažajo, da je največ povpraševanja po namestitvah na negovalni oddelek, samostojni prosilci, ki ne potrebujejo osebne pomoči, pa se trenutno za sprejem ne odločajo. V lucijskem domu na račun krize pričakujejo tudi vse več stanovalcev, ki jim bivanje v domu doplačuje občina.

Kadrovski normativi
Direktorji opozarjajo tudi na kadrovsko podhranjenost in neprimernost kadrovskih normativov, ki se kljub vedno slabše pokretnim stanovalcem s težkimi bolezenskimi stanji niso spremenili že več let. Vasja Medvešček pravi, da ZZZS določenih zdravstvenih stanj ne priznava več kot kriterij za uvrstitev v kategorijo zdravstvene nege, kar za domove pomeni manj zdravstvenih delavcev. “Pa tudi za kader, ki ga še lahko zaposlujemo, od ZZZS dobivamo vedno manj denarja.”