Za SD bi se odločilo 7,1 odstotka vprašanih (novembra 6,9 odstotka). Sledijo Demokrati s 5,6-odstotno podporo (novembra 6,9). NSi bi volilo 4,6 odstotka vprašanih (Novembra 5,3), Levico pa 4,4 odstotka anketirancev (novembra 6,6).

Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 29,9 odstotka vprašanih (novembra 23,6 odstotka). Volitev se, enako kot novembra, ne bi udeležilo 4,4 odstotka vprašanih. Za druge stranke pa bi se odločilo 4,7 odstotka vprašanih (novembra 8,9). Pod druge stranke so anketiranci med drugimi navedli stranke Prerod, Resni.ca, stranki SLS in SNS, Glas upokojencev, Pirate ter stranko Zaupanje.

Izračun sedežev v DZ ob upoštevanju glasov opredeljenih anketirancev po navedbah Dnevnika kaže, da bi SDS pripadlo 32 sedežev, Svobodi 25 in SD 10. Osem sedežev bi zasedli Demokrati, sedem NSi in šest Levica.

Ob vprašanju, katero stranko bi volili, ko so navedene še stranke, ki so že ali naj bi še nastale, je podporo SDS izrazilo 16,1 odstotka anketirancev (novembra 15,9). Sledijo Gibanje Svoboda s 14,9 odstotka (novembra 12,4), stranka Demokrati s 7,8 odstotka (novembra 10,1), SD s 6,4 odstotka (novembra 6,9) in skupna lista Levica in Vesna s 5,2 odstotka podpore (novembra 5,7). Stranko Prerod bi podprlo 4,9 odstotka vprašanih (novembra 6,3), NSi pa 4,3 odstotka (novembra 4,4). Ostalim so anketiranci namenili manj kot 3,8 odstotka glasov.

Več kot polovica meni, da je delo vlade neuspešno

Da je delo vlade uspešno, meni 38,4 odstotka vprašanih. Kot neuspešno je delo vlade ocenilo 55 odstotkov, neopredeljenih pa je bilo 6,6 odstotka vprašanih.

Foto: Flickr/Vlada RS/Katja Kodba/STA Robert Golob

Kdo je najbolj priljubljen?

Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, pred predsednikom SD in ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Na četrtem mestu je vodja Demokratov Anže Logar, na petem pa zunanja ministrica Tanja Fajon.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na šestem mestu, na sedmem mu sledi prvak SDS Janez Janša. Sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je na 15. mestu, sokoordinator Levice in ministre za delo Luka Mesec pa je 17.

Mnenje o referendumu

Ninamedia je v tokratni anketi preverjala tudi oceno izida referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z referendumsko odločitvijo, da se zavrne ta zakon, se ni strinjalo 55,1 odstotka vprašanih, 41,1 odstotka se je s tem strinjalo. Neopredeljenih je bilo 3,8 odstotka. Največ anketirancev (73,8 odstotka) je v stališče o zakonu prepričal osebni razmislek. Kampanja zavoda Srebrna nit kot predlagatelja zakona in vladnih strank je prepričala 9,2 odstotka anketirancev, medtem ko je kampanja zdravniške zbornice in drugih organizacij prepričala 5,4 odstotke vprašanih. Kampanja pobudnika referenduma Aleša Primca in opozicijskih strank je prepričala 2,8 odstotka anketirancev, najmanj anketirancev (2,6 odstotka) pa je prepričala kampanja verskih organizacij.

Med domnevnimi slabosti zakona je 28,5 odstotkov vprašanih navedlo, da bi zakon silil zdravnike, da bi izvajali evtanazijo. 17,9 odstotka anketirancev je izrazilo, da bi zakon omogočal evtanazijo brez soglasja pacienta, 14,8 odstotka pa jih je izrazilo mnenje, da zakon ni upošteval zapovedi, da je življenje sveto. Da bi zakon omogočal evtanazijo duševno bolnih in otrok, je menilo 12,5 odstotka vprašanih. Da zakon ni bil slab, je menilo 12,1 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 2,2 odstotka menilo, da je bil zakon slabo napisan. 1,9 odstotka vprašanih je izrazilo, da bi obstajala (pre)velika možnost zlorab zakona.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 15. in 17. decembrom, v njej pa je sodelovalo 700 anketirancev.

dezurni@styria-media.si