Do konca iger nas sicer čaka še nekaj slovenskih nastopov, a vrhunec je mimo. Zlata kolajna (Kozmus), dve srebrni (Isakovič, Žbogar) in dve bronasti (Polavder, Debevec) je izkupiček, ki mora zadovoljiti vse, še tako zahtevne ljubitelje slovenskega športa. Pri Žurnalu smo jih sicer napovedali šest, z malo sreče pa bi tudi našo napoved presegli. Zanimivo je, da so naši asi kolajne osvajali izključno ob lihih dnevih – Isakovič 13. avgusta, Polavder 15., Debevec in Kozmus 17. ter Žbogar 19. Ob tem velja omeniti še kopico vrhunskih uvrstitev – četrto mesto četverca brez krmarja, peto mesto Mitje Petkovška, šesto mesto Marije Šestak, sedmi mesti Urške Žolnir in Gašperja Vinčca, osem državnih rekordov plavalcev in plavalk ... V Pekingu nismo imeli aduta v ekipnih športih, kar potrjuje prepričanja tistih, da smo narod individualistov. Razočarala sta Iztok Čop in Luka Špik, ki sta bila med glavnimi kandidati za kolajno, a finale končala na zadnjem mestu.

Zmagovalna miselnost. Opozoriti velja še na nekaj. V glave slovenskih športnikov se počasi, a zanesljivo naseljuje zmagovalna miselnost. Tokrat smo imeli štiri take, ki so odkrito napovedovali kolajno. Kozmusu in Isakovičevi je uspelo, Vinčcu in Petru Kauzerju ne. A nič zato. Samo s takšno miselnostjo bomo v Londonu čez štiri leta enako ali pa še bolj uspešni kot tokrat. Slovenija je v samem vrhu držav z osvojenimi kolajnami glede na število prebivalstva. To je lep dosežek, hkrati pa se da nanj gledati tudi z druge strani. Ja, Kitajska ima 1,3 milijarde prebivalcev, ampak na primer v streljanju lahko z našim Debevcem tekmujeta le dva Kitajca. Kakorkoli že, ocena slovenskih nastopov je odlična, zato bodo naša pričakovanja v prihodnje še višja.