Zakon podrobneje določa kriterije in merila za določanje veleposlanikov, meni Žbogar. "Uvajamo tudi poseben instrument, strokovno skupino, sestavljeno iz zunanjih sodelavcev, ki bo nekakšen kas za diplomacijo, ki bo moral dati pozitivno mnenje na nekariernega kandidata," je povedal minister na tiskovni konferenci po seji vlade.

"Puščamo odprta vrata za izjemne primere"
"Tradicija slovenske diplomacije je bila, da je poskušala najti mirnejše kandidate in kandidatke ali pa je povabila v pogodbeno razmerje ljudi, za katere je presojala, da lahko dobro opravijo svojo veleposlaniško dolžnost. V osemnajstih letih smo izkusili tako dobre kot slabe karierne diplomate. Puščamo odprta vrata za izjemne primere, da na neko mesto v nekem trenutku velja povabiti nekoga, ki bi to delo lahko opravil bolje kot nekdo iz diplomatskega aparata," se je na zakon odzval premier Borut Pahor.

Novela zakona tako predvideva, da bo zunanji minister lahko predlagal do 10 odstotkov veleposlanikov po svoji izbiri, kar sedanji zakon ne omogoča. Zakon je bil sicer spremenjen lani, njegove vnovične spremembe pa so narekovali zapleti z imenovanjem veleposlanikov ob lanski menjavi vlad.

Strožji pogoji za veleposlanike
Zunanji minister Samuel Žbogar je temu oporekal, rekoč, da tudi sedanji sistem omogoča politična imenovanja, saj napeljuje diplomate, da za imenovanje na veleposlaniško mesto iščejo politično podporo. Izpostavil pa je strožje pogoje za kandidate na diplomatska mesta. Ti bodo sedaj morali imeti 14 in ne več sedem let delovnih izkušenj, poleg tega pa bodo morali imeti že tudi tri leta izkušenj na diplomatskem mestu v tujini, nediplomati pa vsaj tri leta vodstvenih izkušenj.

Na vprašanje, ali se z omenjenim zakonom povečuje tudi vlogo predsednika države, je Žbogar odgovoril: "Prepričan sem, da se vloga predsednika države s tem zakonom ne povečuje. Predsednik republike je bil vključen v sam postopek, ki smo ga sedaj samo bolj postopenjsko opredelili." Žbogar je še povedal, da ne ve, kdaj bo v praksi imenovan prvi pogodbeni diplomat. "Verjetno takrat, kadar bomo začutili potrebo. Nimamo še seznama imen zunanjih kandidatov," je bil kratek.

"Postopki odpoklica se spreminjajo. Zakon je bil napisan tako, da je bilo zelo težko odpoklicati veleposlanika. Sedaj pa je odpoklic možen tudi na zahtevo države gostiteljice ali v primeru kršitve delovne obveznosti," je na vprašanje, ali se postopki o odpoklicu spreminjajo in kdaj se lahko odpokliče veleposlanika, odgovoril Žbogar.

V sindikatu diplomatov so do te novele kritični in menijo, da bo znova omogočala politična imenovanja veleposlanikov, zato je ne podpirajo. Menijo tudi, da je predlagana kvota premajhna in pomeni zgolj pet mest, ki so pravzaprav že zapolnjena. "V pripravi tega zakona smo se usklajevali s sindikatom. V tem zakonu vidimo veliko vrednost. Sam si želim, da bi skupaj s sindikati in diplomati v tem zakonu videli priložnost," je odgovoril Žbogar.