Inštitut Danes je nov dan je z 71 strokovnjaki in organizacijami z najrazličnejših področij na predsednika vlade naslovil odprto pismo, v katerem nasprotujejo javnemu naročilu za brezplačen dostop do orodij generativne umetne inteligence. Podpisniki opozarjajo, da nakup licenc tujih korporacij spodkopava digitalno suverenost Slovenije, ogroža varnost in nasprotuje nacionalnim ter evropskim strateškim usmeritvam.

Umetna inteligenca za vse

Predsednik vlade Robert Golob je 12. novembra napovedal javno naročilo za platformo, ki naj bi vsem državljanom omogočila brezplačen dostop do orodij generativne umetne inteligence. Platforma naj bi omogočala učinkovito, varno ter z evropskimi standardi in zahtevami skladno obdelavo podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.

Strokovnjaki: Povečujemo odvisnost od komercialnih ponudnikov

Strokovnjaki pa so zaskrbljeni glede smotrnosti takšnega nakupa tako z vidika porabe javnih sredstev kot z vidika digitalne suverenosti. Opozarjajo namreč, da je kupovanje licenc za tuja zaprtokodna orodja v nasprotju z Nacionalnim programom za umetno inteligenco 2030 in evropskimi usmeritvami za krepitev tehnološke neodvisnosti. Poleg tega pa se sprašujejo, zakaj država sredstev ne usmerja v razvoj javne odprtokodne slovenske generativne umetne inteligence, namesto da povečuje odvisnost od komercialnih ponudnikov, katerih odločitve narekujejo ozki finančni in geopolitični interesi.

Pomisleki glede varnosti osebnih podatkov

V odprtem pismi poudarjajo, da tveganje predstavlja tudi popolna odsotnost posvetovanja s strokovno in splošno javnostjo. Široka razprava pred oblikovanjem javnega naročila bi po njihovem mnenju lahko razkrila številne pomisleke glede varnosti uporabnikov in osebnih podatkov, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka. Podpisnike skrbi vpliv generativne umetne inteligence na ranljivejše skupine, kot so otroci in osebe z nižjo digitalno pismenostjo, hkrati pa vprašanje etičnosti podatkovnih zbirk. Pogosto namreč ni jasno, ali so bili pri urjenju modelov uporabljeni osebni podatki ali vsebine, pridobljene s spleta ali družbenih omrežij, kjer je kredibilnost in točnost informacij pogosto vprašljiva.

Odprta ostaja tudi problematika spoštovanja avtorskih in delavskih pravic ter okoljskih posledic, saj podatkovni centri porabijo izjemno veliko energije in vode, kar je v nasprotju z zavezami o zelenem prehodu.

dezurni@styria-media.si