Cepljenje je v Italiji obvezno v zdravstvu in šolstvu, a nekateri ministri menijo, da bi morali obveznost razširiti na širšo javnost, saj cilj 80 odstotkov cepljenih ne bo dosežen. Cepljenih je približno 70 odstotkov Italijanov nad 12 let, 63 odstotkov je polno cepljenih. Na novinarski konferenci v Rimu so Draghija vprašali, ali bi lahko uvedli obvezno cepljenje, ko bosta EMA in italijanska agencija za zdravila AIFA izdala redno dovoljenje za uporabo cepiva. Odgovoril je le: "Da."

Vsa cepiva, ki so v uporabi v EU, imajo trenutno še pogojno dovoljenje za uporabo, v ZDA je CDC pred kratkim redno dovoljenje za uporabo cepiva izdal Pfizerju.

Pri nas je v šolah in zdravstvu v veljavi PCT, kar pomeni, da se morajo zaposleni, ki niso cepljeni ali prebolevniki, testirati. Polno cepljenih je 52 odstotkov starejših od 18 let ali 43 odstotkov celotne populacije. 

Tudi v Sloveniji bi lahko oziroma celo morali uvesti obvezno cepljenje

Da bi vlada lahko oziroma celo morala uvesti obvezno cepljenje, pa meni vse več ljudi tudi pri nas. Odvetnik Dino Bauk, ki sicer ne sodi med podpornike vlade, je tako v prispevku na portalu dizenz.net zapisal, da ne obstaja pravica do necepljenja, ampak da je država ljudem dolžna zagotavljati pravico do zdravega življenjskega okolja, kar že zagotavlja z obveznim cepljenjem proti določenim boleznim. Da to ni kršitev človekovih pravic, je potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Zakon o nalezljivih boleznih našteva, za katere bolezni je cepljenje obvezno, a dodaja, da je cepljenje lahko obvezno tudi proti "drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi".

"Že samo dejstvo prostovoljnosti cepljenja bo kljub razsežnosti epidemije namreč žal kar nekaj ljudem signaliziralo, da oblast ni prepričana bodisi o njegovi varnosti bodisi o učinkovitosti. V nasprotnem bi ga opredelila kot zakonsko obveznost, saj bi s tem nase v celoti prevzela tudi odgovornost: tako za izbiro cepiva kot tudi za morebitno škodo, ki bi jo zaradi cepljenja utrpelo zdravje nekaterih (redkih) posameznikov," je zapisal Bauk. V primeru obveznega cepljenja so namreč v primeru zapletov po cepljenju predvidene sicer razmeroma nizke odškodnine.

"Če se posameznik odloči, da se ne bo cepil, to dejanje ne ogroža samo njega samega (do tega bi imel vso pravico, kot tudi, da se raje 'zdravi' s pitjem belila, razredčila ali zdravila za konjske gliste), pač pa s tem ogroža tudi življenje in zdravje vseh drugih članov družbe, tako cepljenih kot necepljenih," je še zapisal Bauk.

Z njim se je v oddaji 24ur zvečer strinjal tudi odvetnik Blaž Mlinar Kovačič, ki meni, da zakon o nalezljivih boleznih daje državi pravico, da v primeru zahtevnih epidemijskih razmer cepljenje za določene vrste bolezni predpiše kot obvezno. Svoboda izbire namreč ni absolutna, ampak je omejena v korist skupnosti, je še pojasnil. 

dezurni@styria-media.si