Služba Vlade RS za razvoj in evropsko politiko je 36 slovenskih občin, ki so skupaj pripravile devet vodovodnih in tri kanalizacijske projekte, obvestila, da denarja ni. Gre za dobrih 200 milijonov evrov evropskega in dobrih 35 milijonov evrov državnega denarja. Poleg tega so jim poslali smernice za obravnavo teh projektov v novi finančni perspektivi 2014–2020. Kot poudarjajo župani dolenjskih občin, sta njihova projekta dolenjskega in suhokranjiskega vodovoda povsem nared; izbrani so tudi že izvajalci del, zato so nad obvestilom ogorčeni.

Brez vlade bi lažje

Novomeški župan Alojzij Muhič pravi, da gre za norčevanje iz gospodarsko najmočnejše regije in prebivalcev Dolenjske: "Vlada nam je le preprečevala neposreden dostop do Bruslja. Prepričan sem, da bi, če bi se sami dogovarjali z Brusljem, ti projekti dobili denar, saj so upravičeni in utemeljeni."

"Projekte smo pripravili natanko po njihovih navodilih, zato zdaj zahtevamo izvedbo," pravi šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki napoveduje prihod dolenjskih županov do pristojnih v Ljubljani, od koder ne bodo odšli, vse dokler ti ne najdejo denarja. Žužemberški župan Franc Škufca pa dodaja, da so občine v projekta že vložile dobrih 2,5 milijona evrov, ki jih bodo od države zahtevale nazaj.

Z vodo alarmantno

Samo letos so na obeh glavnih vodnih virih Jezero in Stopiče našteli že 37 dni obveznega prekuhavanja vode. "Največja težava je motnost ob vsakem večjem deževju, poleg tega pa dotrajani magistralni cevovodi in tako podhranjene vodohranske zmogljivosti, da lahko Novo mesto ob napaki brez vode zdrži le dve uri," pravi Istok Zorko, vodja vodooskrbe na Komunali Novo mesto. Poleg tega imajo sklep inšpektorja, da morajo do srede prihodnjega leta vodo pripraviti tako, da prekuhavanje ne bo potrebno.