V nadaljevanju preberite:
- Dolgotrajna suša in vročina ne ogrožata le letošnjega pridelka, opozarjajo v gospodarstvu.
- Manj domačih surovin bi lahko pomenilo večjo odvisnost od uvoza in dodatne pritiske na cene.
- Končna škoda bo znana po žetvi in jeseni, a pri nekaterih kmetijskih surovinah že pričakujejo cenovne odklone.
Dolgotrajna suša, visoke temperature in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi bi lahko imeli posledice, ki bodo segle precej dlje od letošnje kmetijske letine. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je ogrožena stabilnost celotne prehranske verige - od kmetijskih gospodarstev do živilske industrije in navsezadnje tudi potrošnikov.
Manjši domači pridelek namreč pomeni manj razpoložljivih surovin za slovensko živilsko industrijo, večjo odvisnost od uvoza ter dodatne pritiske na stroške in cene. Ob že tako visokih stroških energije, repromateriala in dela tako v pridelavi kot predelavi v zbornici opozarjajo, da so potrebni hitrejši in sistemski ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam.
Manj domačega pridelka, več odvisnosti od uvoza
Težav zaradi suše ne bodo občutili le kmetje, temveč izpad domačih surovin neposredno vpliva tudi na živilska podjetja, ki so odvisna od stabilne, kakovostne in cenovno konkurenčne oskrbe, opozarjajo. Če domače ponudbe ne bo dovolj, bo treba del surovin nadomestiti z uvozom. To pa Slovenijo še bolj izpostavlja nihanjem cen na mednarodnih trgih, logističnim motnjam in geopolitičnim tveganjem.
"Ekstremni vremenski pojavi postajajo naša stalnica, zato se bomo nanje morali prilagoditi," opozarja predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS mag. Janez Rebec. Ob uvajanju ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb bodo po njegovih besedah potrebna tudi večja vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, pospešena gradnja namakalnih sistemov, prilagojena obdelava tal in prilagoditev sort.
Najprej ocena škode, nato sistemske spremembe
V zbornici menijo, da obseg in razširjenost posledic suše zahtevata čimprejšnjo uradno oceno škode in ob izpolnjevanju zakonskih pogojev tudi aktivacijo mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijski pridelavi. Vendar opozarjajo, da pomoč po nastanku škode ne more biti edini odgovor, saj Slovenija po njihovem mnenju potrebuje celovit sistem preprečevanja in obvladovanja podnebnih tveganj.
Med ukrepi izpostavljajo učinkovitejše upravljanje voda, gradnjo namakalnih sistemov in zadrževalnikov, prilagojene pridelovalne tehnologije, razvoj odpornejših sort, digitalizacijo in natančno kmetijstvo ter dostopnejša zavarovanja.
Posebej opozarjajo na zavarovanje pred sušo: zavarovalna premija za to tveganje trenutno ni subvencionirana pri trajnih nasadih, torej sadovnjakih in vinogradih, ter travinju. Ker je škod zaradi suše vse več, bi lahko premije za pridelovalce, ki jih prizadene več škodnih dogodkov, postale previsoke. V zbornici zato predlagajo razširitev kmetijskih zavarovanj in subvencioniranje premije za tveganje suše tudi pri trajnih nasadih in travinju.
Suša lahko prizadene tudi prihodnje letine sadja
Posledice letošnje suše pri sadju po opozorilih strokovnjakov niso omejene le na letošnjo letino. Predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Mohor Holešek opozarja, da sušni stres in izjemno visoke temperature hudo poškodujejo sadna drevesa, kar lahko vpliva tudi na nastavek cvetnih brstov in rodnost v prihodnjih letih.
Glavne posledice letošnje suše bodo po njegovih besedah manjše količine, slabša kakovost in slabša skladiščna sposobnost sadja.
Če želi Slovenija ohraniti sadjarstvo in stabilnejšo samooskrbo, bodo po njegovem mnenju nujni pospešena gradnja namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov, poenostavitev administrativnih postopkov, sofinanciranje zavarovanj pred sušo in spodbude za vlaganja v zaščitne ukrepe ter prilagajanje tehnologij. Brez odločnejših sistemskih ukrepov bi lahko slovensko sadjarstvo doživelo še večji upad, opozarja, s tem pa bi bila celotna veriga še bolj odvisna od uvoza.
Najbolj na udaru koruza in travinje
V poljedelstvu se posledice suše in visokih temperatur po navedbah zbornice najmočneje občutijo pri koruzi in drugih poljščinah. Pomanjkanje vode v ključnih razvojnih fazah zmanjšuje pridelek ter vpliva tudi na njegovo kakovost in uporabnost. Predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Dejan Pernat pravi, da letošnja suša in dolgotrajni vročinski valovi že povzročajo občutne posledice.
"Najbolj so prizadete poljščine, predvsem koruza, ter travinje za pridelavo krme. Končna škoda bo znana po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih nižji od pričakovanj," opozarja. Posebej zaskrbljujoče je, dodaja, da suša ni prizadela le Slovenije. Težave imajo tudi pomembne pridelovalke koruze in krme v regiji, med njimi Madžarska in Srbija. To bi lahko v prihodnjih mesecih vplivalo na višje stroške krme in posledično tudi na stroške prireje živali.
"Lahko pričakujemo tudi višje cene vina"
Zaradi suše so pod pritiskom tudi vinogradniki, ki se letos spoprijemajo še s točo in širjenjem zlate trsne rumenice. Predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Gorazd Bedenčič opozarja, da suša pomeni manjši pridelek ob enakih stroških pridelave. "Zato lahko pričakujemo tudi višje cene vina," pravi.
Brez prilagajanja bo prehranska veriga vse bolj ranljiva
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS poudarjajo, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih zahtevalo bistveno več investicij tako v primarno kmetijsko pridelavo kot v živilsko industrijo. Med prednostnimi ukrepi izpostavljajo hitrejšo gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter vodnih zadrževalnikov, učinkovitejše upravljanje vodnih virov, vlaganja v raziskave in razvoj, izbor sort, odpornejših proti suši in visokim temperaturam, zaščito kmetijskih površin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi ter dostopnejša zavarovanja.