Občina Škofljica sodi v sam vrh slovenskih občin po selitvenem prirastu in vitalnosti. "Občina Škofljica je bila ustanovljena leta 1995. Takrat je imela 5.400 občanov, danes se približujemo številu 11.000. Vpis v osnovno šolo Škofljica je v letu 2015 presegel število 1000 in tudi po številu novorojencev sodi občina v sam slovenski vrh," pojasnjujejo na občini.  

Odlična lega, neposredna bližina Ljubljane, sodobna infrastruktura in naravno okolje so magneti, ki privabljajo tako investitorje novogradenj kot tudi nove občane. "Trenutno je v teku gradnja večjega števila stanovanj in vrstnih hiš v naselju Lanovo – Škofljica. Ob tem je v teku še vrsta individualnih gradenj, tako domačinov kakor novih lastnikov zemljišč oziroma starejših zgradb. V sled tega se tudi v prihodnjih letih predvideva prirast. Ne tako intenziven kot v zadnjih desetih letih, a kljub temu visoko nad slovenskim povprečjem."

Prirast je svojevrsten privilegij, a na drugi strani pomeni številne izzive, ki jih brez odločnejše pomoči države ne bo moč sprotno reševati, poudarjajo na občini. Od države pričakujejo in zahtevajo, da občinam za izvajanje nalog zagotovi stabilne finance in jim pomaga pri razvoju. "Dejstvo, da država občinam iz leta v leto znižuje finančna sredstva, ne vodi v pravo smer, to je v izboljšanje kvalitete bivanja naših občank in občanov. Oziroma, če ima občina 90 odstotkov finančnih sredstev zgolj za izvajanje najnujnejših nalog, kako in s čim naj gradi nove vrtce, šole, komunalno infrastrukturo? In to brez pomoči države," se sprašujejo na občini.

Težave z zdravniki

Kot nujno izpostavljajo odpravo togosti in zastarelosti zdravstvenega sistema. "Občina je ob ustavitvi dobila koncesijo za enega zdravnika in zobozdravnika. Danes, ko je prirast prebivalcev presegel 100%, pa novih koncesij od države praktično ni moč pridobiti, ker so le-te že razdeljene in ker ni denarja za nove," pravijo.

Veliko izzivov čaka tudi občino samo, predvsem pri načrtovanju in njihovem pravočasnem reševanju. Na Škofljici želijo postoriti vse, kar se v danih razmerah in z razpoložljivimi financami, da storiti. Pri tem izpostavljajo velik pomen priprave dobrih projektov in kandidiranja z njimi na razpisih za državna in evropska nepovratna sredstva.

"Sto otrok letno ostane brez"

Število prebivalcev v občini Domžali se je v zadnjih petih letih povečalo za tisoč. "Priselitveni bum se v tem trenutku res najbolj odraža v osnovnih šolah, zato je prva rešitev, ki je predvidena, širitev podružnične šole Ihan. Zdravstveni domovi in vrtci pa v tem trenutku funkcionirajo normalno in po ustaljenem ritmu," pojasnjujejo na občini.

V nasprotju z občino Domžale pa imajo v občini Brezovica največje težave prav z vrtci. "V občino se predvsem selijo mlade družine iz okolice oziroma iz Ljubljane. Od leta 2009 smo zgradili štiri nove vrtce oz. oddelke (Rakitna – 2 oddelka, Podpeč – 5 oddelkov, Preserje – 2 oddelka, Brezovica – 4 oddelke), pa kljub temu še vedno ne zmoremo vsem zagotoviti vrtca. Približno 100 otrok vsako leto ostaja brez vrtca," izpostavljajo.

V letu 2017 je predvidena izgradnja novega sedemoddelčnega vrtca v Notranjih Goricah, ki naj bi bil končan predvidoma poleti 2018.

"Poskrbeli bomo za infrastrukturo"

"Naši otroci po pravilu ne dobivajo negativnih odločb za vrtec," pove župan občine Log-Dragomer Miran Stanovnik. Kot pravi k temu pristopajo analitično in poskušajo storiti vse, da kapacitete v vrtcih in šoli uskladijo z naravnim prirastom.

Občinski prostorski načrt predvideva 160.000 kvadratnih metrov površin namenjenih pozidavi, koliko od tega se bo uresničilo, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Župan pa zagotavlja, da bo občina poskrbela za vso potrebno infrastrukturo.