Od srede velja nižja ključna obrestna mera, ki jo je Evropska centralna banka (ECB) prejšnji četrtek znižala s 3,25 na 2,5 odstotka. Tako nizko je bila nazadnje pred dobrim desetletjem. Z nižanjem obrestnih mer želi ECB povrniti zaupanje v finančni trg, ki je ključno za nemoteno delovanje nekega gospodarstva, pravi Aleš Ipavec iz Hypo Alpe-Adria Bank. Nekateri menijo, da je glede na trenutne razmere ECB s temi ukrepi nemočna. Napovedujejo, da se bo ključna obrestna mera še naprej zniževala, vrhunec pa naj bi dosegla pri okoli ena do 1,5 odstotka. Obrestne mere naj bi začele spet rasti v letu 2010, ocenjuje Ipavec.

Obstoječa posojila cenejša, nova ne
Referenčne obrestne mere (Euribor, Libor) naj bi sledile ključni obrestni meri. Obstoječa posojila s spremenljivo obrestno mero bodo za uporabnike cenejša, pravi Jure Gedrih iz Abanke. Kar pa ne pomeni, da bodo cenejša tudi nova posojila. V tem času so se namreč precej zvišali pribitki, kar pa lahko pomeni tudi dražje financiranje kot prej. Zakaj so se zvišali? ˝Zato, da bi banke več zaslužile,˝ odgovarja bančni poznavalec, ki ni želel biti imenovan. ˝Morda pa je prav zdaj čas za najem poceni kratkoročnih potrošniških posojil, kar je tudi posredni cilj regulatorjev,˝ pravijo pri Banki Koper.

Nižje obresti za depozite
Naložbe v bančne depozite (vezane vloge) bodo posredno zaradi znižanja ključne obrestne mere manj donosne. Znižanje je dobra novica le za tiste varčevalce z nespremenljivo obrestno mero, pravijo pri največji slovenski banki NLB. Še vedno pa lahko v tem času najdemo ugodne kratkoročne (trimesečne) depozite z višjimi obrestnimi merami, tudi okoli pet odstotkov na leto. Glede na to, da pa se bodo zniževanja po napovedih bank v naslednjem letu še nadaljevala, lahko pričakujemo, da se bodo obrestne mere na depozite nekoliko znižale, pravijo poznavalci.