Po včerajšnji napovedi tožbe Evropske komisije proti Sloveniji, ker v nacionalno zakonodajo ni vključila direktive o odgovornosti za okoljsko škodo, so poslanci državnega zbora danes že sprejeli novelo zakona o varstvu okolja. To direktivo bi v zakonodajo morali prenesti že do 30. aprila 2007.

Sprejeta novela zakona določa, da mora biti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, zagotovljeno sodelovanje javnosti. Za to naj bi poskrbeli organi občin in pristojna ministrstva. Poleg tega bo po novem Ekološki sklad RS lahko začel izkoriščati tudi finančne instrumente, kot so vlaganje kapitala v finančne in gospodarske družbe, česar do sedaj niso mogli početi.

"Onesnaževalec plača"
V novi noveli so tudi opredeljeni možni povzročitelji nevarnosti za nastanek okoljske škode. Ti bodo po novem v primeru nevarnosti za nastanek takšne škode morali sprejeti vse možne ukrepe ter o tem obvestiti ministrstvo. V primeru, da bodo s svojim delovanjem škodo okolju še vseeno povzročili, bodo morali izvesti vse preventivne ukrepe in o ukrepih za sanacijo okolja obvestiti ministrstvo, ki bo moralo ta predlog nato potrditi. Sanacijo okolja bo plačal tisti, ki je bil za škodo objektivno odgovoren, torej onesnaževalec.

Pomoč elektrarnam za zaščito okolja
Potrjena pa je bila tudi novela energetskega zakona, po kateri naj bi dosegli večje investiranje v elektrarne na obnovljive vire in elektrarne s soproizvodnjo. Bistveno pri tem je, da novela energetskega zakona zagotavlja uskladitev slovenske energetske zakonodaje s stališči Evropske komisije. Ta stališča govorijo o državni pomoči Slovenije za zaščito okolja kvalificiranim proizvajalcem energije. S to podporo bo država pripomogla k zaščiti okolja, do nje pa bodo upravičene predvsem novejše elektrarne, ki potrebujejo pomoč pri amortiziranju objektov.