Udeleženci letne konference Mednarodne astronomske zveze (IAU), ki jo je tokrat gostil Rio de Janiero, so na mednarodno javnost naslovili poziv k omejitvi svetlobnega onesnaženja. Tretjina vse svetlobe električnega izvora je namreč oddana navzgor proti nebu in je kot taka izgubljena. Svetlobni smog pa ne prispeva samo k čezmerni porabi energije, ampak človeku in njegovemu okolju škoduje tudi na drug način.

	Za nas je nočno nebo dediščina človeštva. Astronom Augusto Daminelli, udeleženec konference

Razsvetljevanje je seveda izrazito sodoben fenomen; šele v zadnji tretjini 19. stoletja se je v najrazvitejših državah začelo površinsko osvetljevanje urbanih prostorov. Do danes je razsvetljava "okužila" že nezanemarljivo velik del našega planeta. Če bi iz vesolja motrili Zemljo v nočnih urah, bi opazili zajetno število svetlobnih madežev.

Svetlobno onesnaženje je že doseglo takšne dimenzije, da kar dve milijardi ljudi ne moreta opazovati Mlečne ceste, saj jim to preprečuje vsenavzoča umetna svetloba. Prebivalci Ria de Janeira, je dejal eden od udeležencev konference, lahko opazujejo le 150 od kar pet tisoč zvezd, kolikor bi jih lahko videli s prostim očesom, če ne bi bilo svetlobnega smoga.

Nekateri razpravljalci so opozorili, da izguba nočne teme ne pomeni samo zamegljenega pogleda v nebo, pač pa naj bi pri ljudeh in živalih povzročala številne motnje psihičnega oziroma hormonskega izvora.

Z dežniki in varčnimi sijalkami nad smog
Po prepričanju astronomov je zamegljeno nočno nebo "fundamentalna izguba", možnost opazovanja zvezd pa bi morala postati "socialno-kulturna pravica". Hkrati se zavedajo, da bi bil boj proti javni razsvetljavi boj z mlini na veter, zato so v svoji resoluciji podali nekaj predlogov za izboljšanje trenutnih razmer. Na droge javne razsvetljave naj bi namestili posebne dežnike, ki bi svetlobo usmerjali navzdol in preprečevali njeno razpršitev. Zdajšnje žarnice pa naj bi zamenjali z varčnimi sijalkami. To bi po mnenju astronomov pomagalo tako okolju in energetski bilanci kot turizmu.