Opicam so v možgansko skorjo, v središče za nadzor gibanja, vsadili majhne sonde debeline človekovega lasu, nato pa so za interpretacijo možganskih impulzov uporabili računalnik, ki jih je prevedel v gibanje robotove roke.

Po krajšem treningu so bile opice, katerih okončine so fiksirali, z možgani sposobne nadzorovati smer in hitrost gibanja umetne roke. Odstotek uspešnosti je bil 61-odstoten. Opice so v procesu treninga najprej opazovale premikanje, ki je aktiviralo določene dejavnosti v možganih. ''Podobno je športnemu treningu, kjer si športniki najprej v mislih predstavljajo določene gibe,'' je povedal dr. Andrew Schwartz z University of Pittsburgh School of Medicine.

''Več kot razumemo o možganih, bolje se bomo znali spopasti z različnimi tegobami, od parkinsonove bolezni in paralize do alzheimerjeve bolezni in morda celo duševnih bolezni,'' je optimističen dr. Schwartz. Znanstveniki pa predvsem upajo, da bodo njihova dognanja lahko pomagala paraliziranim in ljudem z amputiranimi udi.

''Naš prvi cilj je izdelati napravo, ki bi pomagala popolnoma paraliziranim ljudem, naš končni cilj pa je bolje razumeti kompleksnost možganov.'' Kar je še pred časom spadalo v področje znanstvene fantastike, bo morda nekega dne znanstveno dejstvo.