V nadaljevanju preberite:

• Koalicijski 17. člen, ki ga je Svoboda označila za podtaknjenca, naj bi retroaktivno posegal v lastniška razmerja in upravljanje podjetij.

• Sprememba bi lahko pomembno vplivala na glasovalne pravice v Gen‑I in premešala razmerja moči med povezanimi družbami.

• Opozicija zahteva ustavno presojo, ker koalicija ni prepričljivo pojasnila namena in potrebe po takšni spremembi.

Stranke Svoboda, SD in Levica so na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah, ki po njihovem mnenju retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje podjetij. Kot poroča N1, je bil sporni člen v zakon vključen šele z amandmajem koalicije, brez ustrezne strokovne obrazložitve in kljub opozorilom Zakonodajno‑pravne službe.

V Svobodi poudarjajo, da gre za "šolski primer podtaknjenca v zakonodaji", saj naj bi koalicija člen dodala tik pred glasovanjem in brez jasnega pojasnila, zakaj je sprememba sploh potrebna.

"Poslanci koalicije niso zmogli pojasnila o tem, katere konkretne pomanjkljivosti veljavne ureditve odpravlja 17. člen, zakaj obstoječi mehanizmi niso zadostni in kako naj bi nova ureditev izboljšala upravljanje podjetij. Menimo, da je ustavna presoja člena nujna za zaščito načela pravne države in zaupanja v pravni red," so dodali v Svobodi.

Preprečili bi anomalije

Sprememba zakona bistveno spreminja pravila o glasovalnih pravicah v vzajemno povezanih družbah. Po novem družba, ki je z drugo vzajemno povezana in ima isti končni imetnik več kot četrtino deležev v obeh, ne sme uresničevati glasovalnih pravic. Prejšnja ureditev je glasovalne pravice omejevala na največ četrtino deležev, ne pa popolnoma odvzemala. Koalicija trdi, da želi s spremembo preprečiti anomalije, pri katerih bi si poslovodstva takšnih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah, zlasti v primerih, kjer je končni imetnik deležev Republika Slovenija. Kljub temu koalicija ni navedla konkretnih primerov podjetij, kjer naj bi se te anomalije pojavljale.

Kot navaja N1, bi sprememba lahko pomembno vplivala na upravljanje podjetja Gen‑I, ki ga je do vstopa v politiko vodil predsednik Svobode Robert Golob. Gen energija ima več kot četrtino deležev v družbah Gen‑I in Gen‑EL, ki sta med seboj lastniško povezani v krožni strukturi, oblikovani leta 2016. Po novi ureditvi bi Gen‑I in Gen‑EL izgubila glasovalne pravice, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik. Kritiki zato opozarjajo, da bi sprememba lahko preoblikovala razmerja moči v upravljanju podjetja, ki je strateško pomembno za državo.

V opoziciji se ob tem sprašujejo, ali je predlog za spremembo 17. člena dejansko prišel z ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Anže Logar, ali pa iz določenih interesnih krogov. O tem ne želijo špekulirati, poudarjajo pa, da koalicija ni prepričljivo pojasnila, zakaj je sprememba potrebna in kakšen je njen dejanski namen.

dezurni@styria-media.si