V Svobodi menijo, da je referendum za demokracijo neprecenljiv, zato mora biti njegova izvedba "čim bolj predvidljiva, enostavna, pravična in tudi dostopna," je v današnji izjavi za medije poudarila poslanka Svobode Tereza Novak. S tem namenom predlagajo uvedbo dveh stalnih referendumskih dni, in sicer drugo nedeljo v aprilu in drugo nedeljo v oktobru. Če bi bil referendum na praznik, pa bi se datum referenduma zamaknil za teden dni, je poudarila.

Tak predlog po mnenju Novak predstavlja predvidljivost, z njim bi tudi znižali finančne stroške referendumov. Spomnila je, da je pobuda za predlagane rešitve prišla iz ljudske iniciative Glas ljudstva. V Svobodi verjamejo, da bi na ta način okrepili udeležbo ljudi na referendumih, ob čemer je Novak izrazila upanje, da bodo predlog podprle tudi druge stranke.

Pobudo podpirajo tudi v stranki SD, je poudarila poslanka Andreja Katič. V stranki menijo, da si ljudje želijo več neposredne demokracije, tudi zato, ker politiki sprejemajo zakone, ki niso najbolj po volji ljudi, je poudarila.

Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič referendumi ne smejo biti orodje političnega taktiziranja, ampak morajo biti predvidljiv in dostopen mehanizem za uresničevanje neposredne demokracije. Kot je poudarila, v Levici s tem predlogom uresničujejo tudi eno od njihovih predvolilnih zavez.

Vladne stranke s protiudarcem 

Poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS, Fokus ter Demokratov in poslanci Resnice pa so v četrtek, ko je DZ za 11. oktober razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, v parlamentarni postopek vložili predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivce bi povprašali o pogojevanju denarne socialne pomoči delovno sposobnim osebam z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

V SDS med razlogi za predlagane referendume navajajo, da želijo na začetku mandata o nekaterih ključnih vprašanjih povprašati volivce. Če bodo volivci na zastavljena vprašanja na referendumskem odločanju odgovorili pritrdilno, pa bo zagotovo sledila priprava zakonodaje, je v današnji izjavi za STA dejal poslanec SDS Simonič. Kot je zagotovil, obljubljajo, da izid posvetovalnih referendumov ne bodo ostali mrtva črka na papirju. To namreč po nekaterih referendumih minulega mandata očitajo bivši koaliciji.

Referendumska zakonodaja sicer določa, da DZ v primeru zakonodajnega referenduma leto dni po izrekanju volivcev ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z izraženo voljo volivcev, medtem ko izid posvetovalnega referenduma za zakonodajalca ni obvezujoč.

A Simonič ocenjuje, da bo jesensko referendumsko izrekanje prelomnica ob začetku mandata nove koalicije, da "vidimo, kako nadaljevati pri ključnih družbenih vprašanjih". Prepričan je, da bodo tudi pri vseh temah, ki jih dajejo v odločanje volivcem, pridobili njihovo zeleno luč. O nadaljnjih korakih se bodo sicer odločali po znanih izidih, zagotavlja pa, da bodo ti "definitivno takšni, kot si jih bo želelo ljudstvo".