Več novih strank napoveduje naporno bitko na robu parlamentarnega praga in možnost zahtevne povolilne kombinatorike. Ključ do uspeha bo mobilizacija volivcev, menita analitika Marinko Banjac in Luka Lisjak Gabrijelčič.

Volivci bodo novo sestavo DZ izbirali 22 marca. Predsednica Nataša Pirc Musar bo odlok o razpisu volitev podpisala v začetku januarja. Zatem bodo stekla prva volilna opravila, mesec dni pred izrekanjem volivcev pa tudi volilna kampanja.

Stranke zatrjujejo, da so na prihajajočo volilno tekmo pripravljene. Vanjo pa se sicer podajajo z različnih startnih pozicij.

Desnica strankarsko konsolidirana na čelu z glavno izzivalko SDS

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija poslanke in poslanci SDS interpelacija Maljevac Z najboljšim izhodiščem se v mesece prepričevanja volivcev podaja politična desnica oziroma opozicija, meni politični analitik Lisjak Gabrijelčič. A je hkrati opozoril, da so stranke desnice pogosto močnejše v anketah javnega mnenja, na parlamentarnih volitvah pa dosegajo šibkejše rezultate. So pa po drugi strani v tem mandatu "veterani" kar nekaj referendumskih zmag, kar ni zanemarljivo, je dodal.

Kot glavna izzivalka vladajoče koalicije se bo v volilno tekmo v novem letu podala SDS Janeza Janše. Stranka je v preteklih mesecih postavila svoje ključne koordinate in je v nizkem startu za začetek kampanje, ki jo na terenu sama že nekaj časa vodi, ugotavlja politični analitik in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Banjac.

Tudi sicer je po mnenju analitikov strankarska slika na desnici konsolidirana, odnosi med strankami pa "relativno urejeni".

Ključno "osišče" je po navedbah Banjaca navezava med SDS in NSi, pri čemer je prvak slednje Jernej Vrtovec pristal na "vazalno vlogo Janši". Analitika sta izpostavila tudi, da je med tema strankama manj puščic ali pa so te milejše, kot so bile kdaj v preteklosti. To po oceni Banjaca pomeni skrčen prostor za NSi, ki zato zaradi strahu pred izpadom iz parlamenta išče sinergije s SLS in Fokusom Marka Lotriča. Medtem je Lisjak Gabrijelčič ocenil, da je podpora stranki zdaj dokaj stabilna.

Kot večjo neznanko vidi Anžeta Logarja s stranko Demokrati. V zadnjih mesecih se je poskušal pozicionirati na sredini, kot alternativa prvakoma SDS Janši in Svobode Golobu, vprašanje pa je, ali bo temu sledil tudi v prihodnjih mesecih, ali pa se bo predstavljal kot "SDS s človeškim obrazom", dodaja Lisjak Gabrijelčič. Banjac v enačbi na desnici Logarja vidi kot "zadolženega" za pobiranje sredinskih neopredeljenih volivcev, da bo ob morebitni zmagi SDS prispeval k oblikovanju vladne večine na desni.

Lisjak Gabrijelčič pri tem govori o "desnem trojčku", v katerem vsaka stranka nagovarja različne profile volivca. "Če se bo dan po volitvah izkazalo, da imajo te tri stranke 46 glasov, se bodo razlike, kakršnekoli že bodo v volilni kampanji, zelo hitro zgladile," je izpostavil. V nasprotnem primeru pa bo dinamika bolj zapletena.

Med neznankami je izpostavil tudi zunajparlamentarno stranko Resni.ca, ki ji ankete javnega mnenja zadnje mesece napovedujejo možnost preboja v parlament, a zanjo po besedah analitika ni zares jasno, kako se bo obnašala ob aktualni politični sliki.

Na levici znova več novih akterjev in slalom med distanciranjem in frontalnimi napadi

Bolj kompleksna, celo kaotična pa je že zdaj situacija na levici, je navedel Banjac. A meni, da je med strankami vladne koalicije dovolj tolerance in energije za sobivanje. "Sicer so se v preteklosti pojavljala trenja, toda določene razlike so uspeli premostiti," je spomnil.

Foto: Saša Despot volilni kongres Gibanja Svoboda, Robert Golob Lisjak Gabrijelčič je ob tem opomnil še, da se je doslej izkazalo, da v notranjih sporih izgubijo prav vsi v koaliciji. Zato te stranke v kampanji čaka hoja po težavni in precizni poti med distanciranjem od preostalih koalicijskih strank in hkratnim izogibanjem frontalnemu napadanju.

Izmed teh najbolje kotira Svoboda, ki ima tudi boljšo izhodiščno pozicijo kot katere izmed levosredinskih strank v preteklosti, prvak stranke in premier Robert Golob pa je eden izmed redkih premierjev v zadnjih letih, ki se nanje podaja po vnovično zmago in ne zgolj v boj za preživetje, je dodal.

Kot ugotavlja Banjac, želita Svoboda oz. njen predsednik tako zlasti ustvariti pozitiven vtis o opravljenem delu. Njihova ranljivost pa so po mnenju Lisjaka Gabrijelčiča predvsem povezave z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in afere predsednika vlade, ki so doslej še brez epiloga.

SD ima stabilno podporo, za katero pa ni pričakovati, da bi se povzpela, saj se vsebinsko vrti v krogu, politične kapacitete za izhod iz tega pa ne premore, opaža Banjac. Lisjak Gabrijelčič je ob tem izpostavil še, da so SD na zadnjih volitvah v DZ čez parlamentarni prag "lastnoročno" potegnili posamezniki z veliko popularnostjo bodisi na nacionalni bodisi na lokalni ravni. Kot je še opozoril, pa bodo volivci ob realni možnosti vnovične Janševe vlade "priskočili na pomoč" tistemu, ki mu najbolje kaže, kar pa gotovo ne bo SD.

V nevarni situaciji je lahko tudi Levica, ki ima konkurenco zlasti v stranki njihovega nekdanjega člana Mihe Kordiša Mi, socialisti, meni Lisjak Gabrijelčič. "Če bo Kordiševa stranka dobila odstotke, ki jih je Kordiš dobil na predsedniških volitvah, kar mu zdaj kaže v anketah, to ni dober znak za Levico," je izpostavil. Kot je pristavil, pa imajo kljub ranljivosti v žepu nekatere dosežke, ki jih lahko uspešno promovirajo.

Na levem političnem polu je sicer tudi tokrat kar nekaj novih strank, za katere se predvideva, da utegnejo znova aktivirati del volilnega telesa, ki je že glasoval za aktualne vladne stranke, je dodal Lisjak Gabrijelčič. Takšna krhka razmerja tako novi igralci še dodatno načenjajo, med njimi Prerod Vladimirja Prebiliča in Kordiševi Mi, socialisti, ki sicer visokih odstotkov ne moreta pričakovati, a je njun vpliv ravno tolikšen, da ob strahu pred drobitvijo glasov povzročata nemir, meni Banjac.

Ob takšni dinamiki bi tako boj lahko potekal ne le preko pola, pač tudi znotraj, kar ne bo koristilo nikomur znotraj levega političnega prostora, je poudaril.

Foto: zurnal24.si Volilna skrinjica, volitve

Teme v kampanji odvisne tudi od angažmaja strank

Banjac ob vsem naštetem pričakuje ostro kampanjo, v kateri bodo prednjačile notranjepolitične teme.

Med tistimi, za katere ocenjujeta, da bodo oz. bi morale stopiti v ospredje, sta analitika naštela gospodarsko-finančne vsebine in s tem povezana vprašanja izdatkov države, smiselnost uvajanja novih davkov oz. dajatev, romsko problematiko in varnost države v povezavi z delovanjem policije, stanovanjsko politiko ter zdravstvo. Med zunanjepolitičnimi temami pa sta izpostavila stanje v EU, vojno v Ukrajini, administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in razmere na Bližnjem vzhodu.

"Eminenta politična tema" so po besedah Lisjaka Gabrijelčiča tudi afere politikov. Meni, da bodo volitve kljub vsemu močno personalizirane, saj sta na čelu tako enega kot drugega dela političnega prostora močni osebnosti, ki vzbujata kontradiktorna čustva, polariziranje debate okoli njiju pa jima ustreza.

Mobilizacija volivcev lahko tudi ključ do sestave vlade

Eden odločilnih dejavnikov na volitvah pa bo oceni analitikov mobilizacija volilnega telesa.

Ta je bila visoka na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko sta oba politična pola uspela privabiti tako rekoč vse svoje volivce, je spomnil Lisjak Gabrijelčič. Če bo tokrat to uspelo le enemu oziroma enemu bolj kot drugemu, pa bo to bistveno za uspeh na volitvah. Pri čemer pa se doslej izkazuje, da je desnica uspela skozi iztekajoči se mandat ohraniti mobilizacijo svojih volivcev na zelo visoki ravni, medtem ko je bilo na nasprotnem polu videti demobilizacijo, je izpostavil.

Tudi Banjac je opozoril, da bodo leve stranke, če bodo želel ostati na oblasti, morale najti način, kako svoje volivce dobiti na volišča in prepričati tisti levo-liberalni del volilnega telesa, ki je za zdaj še v dvomih, ali sploh oddati svoj glas. Brez močnega mobilizacijskega efekta se namreč obeta sprememba v barvi oblasti, je ocenil.

dezurni@styria-media.si