Vlada je konec oktobra potrdila predlog novele zakona o tujcih, ki prredvideva zaostritev pogojev za prebivanje in združevanje družin tujih državljanov v Sloveniji. Ključna sprememba je podaljšanje obdobja, po katerem lahko tujci k sebi pripeljejo družinske člane, višje zahteve glede finančnih sredstev in strožji pogoji za učenje slovenskega jezika.
Tujci bodo morali v Sloveniji zakonito prebivati najmanj tri leta, preden bodo lahko uveljavljali pravico do združitve družine. Doslej je za to zadostovalo eno leto zakonitega prebivanja. Enako triletno obdobje bo veljalo tudi za tujce s priznano subsidiarno zaščito, pri čemer predlog predvideva izjemo za mladoletnike brez spremstva.
Novela zakona je v nasprotju z evropsko direktivo, ki se nanaša na pravico do združitve družine. Evropska direktiva predvideva možnost združitve družin po dveh letih prebivanja v državi.
Direktiva 2003/86/ES o pravici do združitve družine predvideva, da država članica lahko zahteva največ dve leti zakonitega prebivanja, preden se lahko družinski člani pridružijo tujcu. Izjema dopušča do triletno čakalno obdobje med vložitvijo prošnje za združitev družine in izdajo dovoljenja, vendar le pod posebnimi pogoji. Direktiva ne daje splošnega dovoljenja za uvedbo triletnega obdobja prebivanja pred vložitvijo prošnje. Sodišče EU je v sodbi C-540/03 dodatno pojasnilo, da triletno čakanje ne sme biti avtomatično: upoštevati je treba tudi konkretne okoliščine posamezne družine.
"Evropska pravila so jasna!"
Opozicijske Levica, SD in Svoboda so na to opozorile evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja. "Evropska pravila so jasna, država sme od delavca zahtevati največ dve leti zakonitega bivanja, preden se mu pridruži družina, in sicer dve leti do trenutka, ko je družina skupaj, ne do trenutka, ko odda vlogo. Vlada pa predlaga, da sme delavec za združitev z družino sploh zaprositi šele po treh letih. Ker bi bilo prošnjo mogoče vložili šele po treh letih, postopek pa lahko traja do devet mesecev, bi ločitev v praksi lahko trajala skoraj štiri leta," je opozoril Dan Juvan (Levica).
Juvan je spomnil, da vlada predlaga tudi ukinitev brezplačnih tečajev slovenščine in ukinitev brezplačnega prvega pristopa k izpitu slovenščine. V opoziciji predlogu nasprotujejo tudi, ker ta po njihovi oceni postavlja previsoke finančne ovire za združitev družine. "Za štiričlansko družino bi moral delavec izkazati skoraj 2800 evrov neto mesečnih prihodkov, kar je za tujega delavca na minimalni plači nemogoče. Takega dohodka namreč ne dosega kar 88 odstotkov zaposlenih v Sloveniji," je opozorila Tereza Novak (Svoboda).
Pri oceni Svobode je vladajoča koalicija že z odvzemom volilne pravice tujcem pokazala, na kakšen način gleda na tuje delavce. S predlaganimi zakonskimi rešitvami pa ustvarja pogoje za še več izkoriščanja tujih delavcev. "Slovenija potrebuje inženirje, razvojnike, ljudi, ki bodo prispevali v našo skupno dobrobit, potrebuje dobre delavce, ampak vsi ti bodo verjetno krepko razmislili, če želijo priti v Slovenijo in ne v kakšno državo, kjer bodo bolj dobrodošli," je izpostavila Novak.
V opoziciji od Evropske komisije pričakujejo jasen odziv
Po mnenju Juvana predlagani ukrepi dokazujejo, da se trenutna vlada s predlaganimi rešitvami v celoti odreka kakršnikoli integracijski politiki. "Vlada si želi izolirane, neinformirane tuje delavce, ki nimajo razloga za integracijo ter niso del naših skupnosti. S tem povečuje njihovo ranljivost in dovzetnost za izkoriščanje s strani kapitala in kriminalnih združb," je poudaril. A tujih delavcev ne potrebuje le kapital, ampak tudi država pri izvajanju javnih storitev, je dodal. "Potrebujemo jih v zdravstvu, v negi, v dolgotrajni oskrbi," je izpostavil.
V opoziciji od Evropske komisije pričakujejo jasen odziv in to še v času zakonodajnega postopka. Če bi bil zakon sprejet v sedanji obliki, pa naj komisija preuči uvedbo postopka zaradi kršitve prava EU. Pismo glede vladnega predloga so posredovale v vednost tudi predsedniku odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.