Optimistično tudi v Ljubljani

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je začelo optimistično. Borzni indeks SBI20 se je zvišal za 1,07 odstotka. Na vrednosti so največ pridobile delnice Gorenja (4,5 odstotka), Krke (2,65 odstotka) in Telekoma Slovenije (3 odstotke).

Sprejem spremenjenega predloga o 700 milijard dolarjev vrednem finančnem svežnju je po mnenju analitikov v ameriškem senatu vse bolj verjeten, saj jih v primerjavi s predstavniki predstavniškega doma ne čakajo volitve. Prav zaradi tega je na borzah že čutiti optimizem, saj je japonski Nikkei okrepil za 108,40 točke oziroma 0,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 11.368,26 točke, pozitivno pa so se odzvali tudi borzni indeksi na drugih azijskih borzah.

Spremenjen predlog ameriškega predsednika Georgea Busha vključuje nekatere nove ukrepe. Med najpomembnejšimi je dvig vladne garancije za prihranke z zdajšnjih 100.000 na 250.000 dolarjev. Bela hiša ob tem opozarja, da bodo posledice za ameriško gospodarstvo v primeru zavrnitve "boleče in dolgotrajne", kot se je izrazil Bush.

Evropa se lahko sooči s krizo
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je danes v Bruslju dejal, da je vprašanje finančne nestabilnosti pomembno vprašanje za ves svet. "Gre za zelo resen položaj in Evropa prevzema odgovornost, potrebujemo pa tudi globalne rešitve," je povedal in dodal: "Spopadamo se s krizo, ampak na voljo imamo sredstva, ki nam pri tem pomagajo." Najprej se je po njegovem treba posvetiti nujnim vprašanjem, nato pa prilagoditi strukture za prihodnost, pri čemer je izpostavil ključno vlogo Evropske centralne banke (ECB).

	Glede na našo lastno evropsko strukturo ne moremo uporabiti enakih prijemov kot ZDA. Najti moramo rešitev, ki je primerna za nas. Jean-Claude Trichet

Izziv za ECB
Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je dejal, da je finančna kriza, ki se vleče že dobro leto, največji izziv doslej v desetletni zgodovini banke, in poudaril, da Evropska unija v svojih ukrepih za stabilizacijo finančnega sistema nima razloga za posnemanje ZDA. ECB je morala po njegovih besedah vse od svojega nastanka leta 1998 monetarno politiko območja evra večkrat izvajati v še posebej težavnih okoliščinah. Pri tem je omenil globalno korekcijo finančnih trgov po krizi v ameriškem sektorju informacijskih tehnologij in terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Kriza ali problem
Američani so glede na javnomnenjsko raziskavo časnika Washington Post in televizije ABC razdeljeni, ali je to, kar se jim dogaja v gospodarstvu, "kriza" ali le "problem". Največ Američanov za nastale razmere v ameriškem gospodarstvu krivi predsednika ZDA Georgea Busha, in sicer skupaj 25 odstotkov. Na drugem mestu so finančna podjetja z Wall Streeta in banke (18 odstotkov), sledita kongres in zvezna administracija (po osem odstotkov), sedem odstotkov jih krivi vse po vrsti, po pet odstotkov meni, da krivdo nosijo demokrati, republikanci in posamezniki, ki so si izposojali več denarja, kot so ga sposobni odplačati.

Propadlemu predlogu zakona v predstavniškem domu je podporo izrazilo 45 odstotkov vprašanih, nasprotovanje pa 47 odstotkov. Kar 61 odstotkov jih meni, da predlog zakona ni šel dovolj daleč, da bi pomagal javnosti na splošno. Od tega jih tako meni 69 odstotkov demokratov, 59 odstotkov neodvisnih in 50 odstotkov republikancev.