Temeljni cilj predloga zakona je uskladitev slovenskega z evropskim pravnim redom oz. z uredbo o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov EU in dokumentov za prebivanje. Ta določa uvedbo biometričnih osebnih izkaznic z 2. avgustom 2021. Nabor minimalnih zaščitnih elementov na osebnih izkaznicah bo z uporabo uredbe poenoten v vseh državah EU.

Z novo ureditvijo bodo po navedbah ministrstva povečali uporabnost osebne izkaznice za nastopanje v pravnem prometu z dodanimi podatki o državi in kraju rojstva, pošti ter poštni številki.

Predlog zagotavlja preprečevanje zlorabe identitete, s tem ko se omogoča preverjanje istovetnosti vlagatelja na podlagi primerjave predložene fotografije z drugimi fotografijami osebe iz uradnih evidenc. Prav tako zlorabo preprečuje z vzpostavitvijo ustreznejše pravne podlage za naznanitev pogrešitve, kraje ali izgube preko portala eUprave.

Osebne izkaznice, ki bodo izdane pred začetkom izdaje biometričnih osebnih izkaznic, bodo veljale do poteka in jih državljanom ne bo treba menjati, lahko pa bodo to storili, če bodo želeli.

Sedanje osebne izkaznice je država začela izdajati 20. junija 1998, vse od takrat pa niso bile spremenjene ali varnostno nadgrajene. Slovenci lahko z osebno izkaznico potujejo v 37 držav, veljavno osebno izkaznico pa ima kar 1.830.000 državljanov. V EU osebne izkaznice svojim državljanom izdaja 26 držav članic, osebna izkaznica je obvezna v 15 članicah.

Pri Informacijskem pooblaščencu so v zvezi z uvajanjem novih dokumentov pred dnevi že opozorili, da uporaba biometrijskih ukrepov tako pozitivne kot negativne plati. Biometrični so večinoma trajni enolični identifikatorji, katerih zbiranje in uporaba morata biti strogo regulirana. Zato pri pričakujejo, da bo uvajanje biometričnih osebnih izkaznic potekalo skladno z evropsko zakonodajo.

dezurni@zurnal24.si