Poslanci iz koalicije KUL so pred vsebinsko obravnavo predloga desetega protikoronskega zakona zapustili sejo odbora za finance. Za to so se odločili, ker predsednik odbora Robert Polnar ni izločil predlaganih dopolnil, ki po oceni zakonodajno-pravne službe DZ niso skladni s poslovnikom DZ. Pri tem je bilo izrečenih kar nekaj ostrih besed.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Robert Polnar V zakonodajno-pravni službi so danes v zvezi s predlogom zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 opozorili, da so uvodoma izdali pripombe skoraj k vsem členom predloga zakona, tudi z vidika skladnosti z ustavo.

Koalicija je zato predlagala številne predloge dopolnil, a je treba ugotoviti, "da ostajajo relevantne vse pripombe" zakonodajno-pravne službe, je povedala pravnica Sonja Bien Karlovšek.

V opoziciji je bilo zato pred obravnavo predlaganih dopolnil sproženih več postopkovnih predlogov, vezanih na izločitev predlaganih dopolnil, ki niso skladna s poslovnikom DZ, a se Polnar, sicer član poslanske skupine DeSUS, z njimi ni strinjal, saj da bi moral v tem primeru izločiti 75 odstotkov predlaganih dopolnil. Skupaj jih je vloženih okoli 100.

"Tako se ne more voditi seje"

Sledila je izmenjava ostrih besed. Matjaž Han (SD) je menil, da neizločitev predlogov amandmajev, ki niso skladni s poslovnikom DZ, predstavlja "razgradnjo DZ". "Tako se ne more voditi seje, ta seja bo šla v anale te naše države," je ocenil.

"V obravnavo gredo materiali, ki so skregani z zakonodajo, potencialno z ustavo, zagotovo pa s poslovniškimi določbami DZ," se je strinjal Miha Kordiš (Levica). Polnarja je zaradi njegovega načina vodenja odbora obtožil vehementnega spreminjanja poslancev v dekle in hlapce.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Tina Heferle Tina Heferle (LMŠ) je opozorila, da je bilo šele pri obravnavi desetega predloga protikoronskega zakona odločeno, da se lahko pusti vse predloge dopolnil, in sicer po njenem mnenju samo zato, "ker je večina koalicijskih predlogov nedopustnih". To je "nezaslišano in v posmeh demokraciji", verjame. "Samovoljno si prikrojujete pravila, samovoljno odločate, kako se bo poslovnik uporabljal," je bila kritična do Polnarja.

Kritična je bila tudi Alenka Bratušek (SAB). Poslanci dela opozicije oz. koalicije KUL so se zato odločili za obstrukcijo seje.

Polnarja pa je v bran vzel Dušan Verbič (SMC), ki je menil, da poslovnik DZ s postopkovnimi predlogi in vprašanji v resnici zlorablja del opozicije.

Seja o predlogu desetega protikoronskega zakona, ki predvideva za dodatnih 180 milijonov evrov ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19, se medtem nadaljuje.

Zvišali bi plače zdravnikom in zobozdravnikom

Foto: Anže Petkovšek Zdravniki Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC bi v desetem protikoronskem zakonu dvignile najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Ukrep bi bil začasne narave. Za plačno podskupini E1, v kateri so zdravniki in zobozdravniki, bi bilo mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. decembra 2022.

Začasni ukrep, ki bi posegel v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, je izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2016, so zapisali v obrazložitvi predlaganega novega člena zakona, ki je sicer namenjen omilitvi posledic epidemije covida-19. Brez spremembe zakona namreč tudi ob spremenjeni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne bi mogli zvišati plačnega stropa za omenjeni poklicni skupini.

Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, lahko namreč dosežejo največ 57. plačni razred. Višje plačne razrede pa so do sedaj lahko dosegali le funkcionarji.

Kot poroča današnje Delo, je v najvišjem razredu zdaj 35 odstotkov zdravnikov, povprečna plača zdravnika letos znaša 4960 evrov bruto. Dohodki bi se jim po poročanju Dela in Večera lahko izboljšali za približno četrtino. V 57. razredu osnova plače znaša 3960 evrov bruto, v 63. razredu pa 5010 evrov, je še navedlo Delo.

"To je popolnoma nesprejemljivo"

Iz Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so sporočili, da je "povsem nesprejemljivo, da se omejitev najvišjega plačnega razreda odpravlja izključno za plačno podskupino E1 - zdravniki in zobozdravniki, saj za to ni nikakršnega utemeljenega vsebinskega razloga". Opozarjajo, da je najzahtevnejših delovnih mest v javnem sektorju še nekaj. Z izjemo, ki bi zajela le zdravnike, bi ostali javni uslužbenci bili postavljeni v "neenakopraven, manj ugoden položaj, čeprav za to ni nikakršnega utemeljenega razloga".

"Prepričani smo, da je takšna različna obravnava neskladna s 14. členom Ustave Republike Slovenije, zato pozivamo, da se amandma preoblikuje tako, da bo obravnaval vse plačne podskupine enako in bo torej določal enak najvišji plačni razred za vse plačne podskupine," so zapisali. Nasprotujejo tudi temu, da bi bil odstop od trenutne omejitve najvišjega plačnega razreda le začasen. 

Vlado so pozvali k takojšnjemu nadaljevanju socialnega dialoga in pogajanjem s sindikati javnega sektorja, pa tudi k obnovitvi socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta.

dezurni@styria-media.si