Zakonski predlog, s katerim bi koalicija in Resnica prepovedali organizacijo volilnih kampanj pravnim osebam, financiranim iz tujine, je v opoziciji požel precej neodobravanja. Predlagateljem očitajo obračun s civilno družbo in kritiki. Svoboda in Levica sta že napovedali, da bosta za nasprotovanje uveljaviti zakona pretresali vse možne poti.
"Pogledali bomo, kaj je najbolj smiselno in najbolj učinkovito za ta zakon," je na novinarski konferenci dejala poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Kot je spomnila, so podobno ravnali že z mnogimi zakoni aktualne koalicije, kot primer je izpostavila zakon o parlamentarni preiskavi, ki je na nedavnem referendumu dobil rdečo luč volivcev.
- Mogoče vas zanima tudi: Nika Kovač vrača udarec: "Zdaj tudi oni ne bodo mogli na volitve"
Da so odprte vse možnosti, je glede nadaljnjih korakov napovedala tudi sokoordinatorica in vodja poslancev Levice Asta Vrečko. "Ne bomo pustili, da v Sloveniji, ki je utemeljena na demokratizaciji prav skozi civilno družbo, vlada prav tej jemlje glas," je poudarila.
Tudi sicer so danes v opoziciji opozorili zlasti na posledice predvidenih sprememb za demokracijo in kritične glasove. Po mnenju prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba je sporočilo jasno. "Če boste glasni, če boste postavljali neprijetna vprašanja in se organizirali proti oblasti, boste kaznovani," je zapisal na Facebooku. Predlagane spremembe je ob tem označil za zakonsko onemogočanje delovanja nevladnih organizacij, politično maščevanje in poskus zastraševanja. "Oblast si očitno želi državljanov, ki bi med volitvami molčali in ob referendumih ubogali," meni.
To je izpostavila tudi Vrečko, ki je prepričana, da gre za poskuse ustrahovanja ljudi, da se ne bi oglašali med referendumsko kampanjo. To lahko vodi v samocenzuro, ker se bodo državljani bali visokih kazni, je opozorila.
SD: Motivi segajo onkraj zagotavljanja preglednosti
Tudi v SD so ocenili, da je namen predlaganih sprememb predvsem obračunavanje z nevladnimi organizacijami, ki jih predlagatelji "očitno razumejo kot političnega nasprotnika oziroma sovražnika". Motivi predlagateljev segajo onkraj zagotavljanja preglednosti, so zapisali v odzivu. Obenem so opozorili tudi, da predlog zajema zgolj en, omejen vidik sicer širšega vprašanja urejanja financiranja volilnih in referendumskih kampanj.
Po mnenju Vrečko pa premier Janez Janša in njegova stranka SDS očitno ne moreta preboleti poraza na zadnjih referendumih. "Tako zelo se boji civilne družbe, da si je sedaj izmislil celo zakon, kako bi prepovedal njeno sodelovanje v referendumski kampanji. To ni nič drugega kot zakon proti Niki Kovač in Inštitutu 8. marec, za katera vemo, da sta mu trn v peti," je dejala. Po njeni oceni je neprimerno za največjo vladno stranko, da iz strahu pred kritičnimi glasovi sprejema represivno in avtoritarno zakonodajo.
Obenem pa v Svobodi in Levici vračajo žogico SDS. Kot so se obregnili, je največja vladna stranka ob temi financiranja iz tujine "res tista, ki se mora prva oglašati". "Vemo, kako so izgledale medijske hobotnice, povezane tudi s stranko SDS, do povezav z nekdanjim madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom," je dejala Vrečko. Poslanka Svobode Alenka Bratušek pa je tako ocenila, da so v SDS zakon "morda napisali tudi zase". Golob pa je izpostavil, da bi morali tisti, ki zahtevajo preglednost financiranja, začeti pri sebi. Po njegovih navedbah namreč SDS javnosti nikoli ni pojasnila povezav z izraelsko paraobveščevalno službo Black Cube ali financiranja medijev blizu stranki z denarjem iz Orbanovega kroga.
Poslanci koalicije in Resnice so danes v DZ vložili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, po kateri volilne in referendumske kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine.